Država naj sprejme ukrepe, s katerimi bi mlade spodbudila k rojevanju otrok
Pokojninska reforma, ki se pripravlja, je predvsem odraz dejstva, da se prebivalstvo stara in da rodnost ni zadosti visoka, da bi omogočala ohranjanje števila delovno sposobnega prebivalstva na enaki ravni kot je zdaj. Za takšno stanje pa niso krivi tisti, ki so se zgodaj upokojili, ampak razmere, v katerih živijo današnji mladi, zaradi katerih se ne odločajo za otroke oz. se zanje odločajo pozneje, ko pa je verjetnost za zanositev in donositev pri ženski že znatno zmanjšana.
Predlagam torej, da vlada sprejme ukrepe, s katerimi bi mlade spodbudila k rojevanju otrok, to pa so predvsem ukrepi, ki bi omogočili, da bi mladi enostavneje in hitreje prišli do svojih stanovanj in služb. Predlagam izvedbo naslednjih ukrepov:
Najprej, kako rešiti perečo problematiko zaposlovanja mladih:
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb naj se spremeni / dopolni tako, da bodo do davčne olajšave upravičeni vsi delodajalci, ki redno, za nedoločen čas, zaposlijo osebo brez delovnih izkušenj, ne glede na to, ali je takšna oseba pred zaposlitvijo bila prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) ali ne. Mnogi mladi namreč po zaključeni stopnji izobraževanja vpišejo naslednjo stopnjo izobraževanja (se ne prijavijo na ZRSZ) in iščejo zaposlitev za izobrazbo, ki so jo dosegli na predhodni stopnji. Delodajalec ni zainteresiran za zaposlitev takšne osebe, ker ni upravičen do davčne olajšave. S tem pa se v gospodarstvu dela dvojna škoda: mlade in dela željna osebe ne dobijo zaposlitve, hkrati s tem pa se mlade destimulira od izobraževanja (mladi vidijo, da se je bolje prijaviti na ZRSZ kot pa se naprej izobraževati). Uvede naj se tudi dodatna davčna olajšava za tiste delodajalce, ki za nedoločen čas zaposlijo osebo, ki je pri njih predhodno delala preko študentskega servisa. Zdaj imajo do davčne olajšave in subvencij pravico le delodajalci, ki zaposlijo osebo, ki je bila najmanj določeno obdobje prijavljena na ZRSZ, kar pa se mi ne zdi zadostno;
- uvede naj se tudi subvencijo za tiste delodajalce, ki:
a) redno, za nedoločen čas, zaposlijo osebo, ki je pri njih predhodno opravljala delo preko študentskega servisa;
b) zaposlijo osebo, ki še nima delovnih izkušenj (subvenciji pod a) in b) se naj seštevata.
- V Zakon o delovnih razmerjih naj se doda možnost koriščenja študijskega dopusta za tiste mlade, ki ob delu študirajo, ne glede na to, ali študirajo v interesu delodajalca ali ne. S tem se bo spodbujalo hitrejše in zgodnejše zaposlovanje mladih, ki bodo lahko ob delu še zaključili študij, ki so ga začeli, preden so se zaposlili, ne glede na to, ali je študij povezan z delom, ki ga opravljajo ali ne. Študijski dopust bi mladim zaposlenim omogočil hitrejše dokončanje študija ob delu, delodajalcem pa bi dal možnost, da osebi, ki študira ob delu, legalno omogoči študijski dopust. Zdaj je študijski dopust opredeljen le v nekaterih kolektivnih pogodbah in omejen na tiste, ki študirajo v interesu delodajalca. Kolikor vem, imajo v Nemčiji takšen sistem - da ima oseba, ki ob delu študira (tudi če študij ni v interesu delodajalca), pravico do študijskega dopusta. Seveda bi bilo potrebno dodati tudi varovalke, da se takšen dopust ne bi zlorabljal.
- v primeru, da mlada oseba le pride na ZRSZ, naj dobi nadomestilo v dostojni višini, ne pa denarno socialno pomoč, ki najprej ne zadošča niti za preživetje, kaj šele za to, da bi se takšna oseba osamosvojila in si ustvarila družino, za nameček pa jo bo potrebno po smrti upravičenca še vrniti. Dober bi bil takšen sistem, kot ga imajo v Nemčiji (tj. Hartz IV), pri katerem vsaka brezposelna oseba, tudi tisti, ki nimajo nobene delovne dobe (edini pogoj je, da niso več upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelne) dobi določen znesek denarja za dostojno preživetje, poleg tega pa še namenska sredstva za posebne namene (npr. za stanovanjske stroške, najemnino, itd). Teh sredstev ni treba vračati niti kasneje v življenju, niti po smrti.
Zdaj pa še k predlogom za reševanje stanovanjske problematike mladih:
- Stanovanjski sklad RS naj mladim, ne glede na to, ali imajo družino ali ne (važna bi bila le starost, npr. minimalno 18 let), omogoči ugoden najem neprofitnega stanovanja. Neprofitno najemnino naj za čas, ko mladi še nimajo zaposlitve in se še šolajo, mladim plačuje država ali občina, ko pa se bodo zaposlili, pa naj plačujejo najemnino po zmernih cenah, primernih dohodkom osebe, ki živi v tem stanovanju. V primeru, da se oseba kasneje poroči ali nastopi življenje v izvenzakonski skupnosti, se najemnina porazdeli med oba partnerja. Predlagam, da bi bil v najemnino vštet tudi obrok za odkup stanovanja, tako da bi oseba po določenem času (npr. 30 let) dobila stanovanje v trajno last. V primeru, da se oseba zaradi poroke ali skupnega bivanja s partnerjem v izvenzakonski skupnosti iz stanovanja izseli ali v primeru, da se preseli iz drugih razlogov, se v primeru, da gre oseba živet v drugo stanovanje stanovanjskega sklada, že vplačana odkupnina prenese na novo stanovanje, staro stanovanje pa se razbremeni, v primeru, da gre stanovat v privatno (tržno najemniško ali lastno privatno) stanovanje, pa stanovanjski sklad izplača natečeno odkupno vrednost stanovanja, tako da osebi olajša odkup tržnega stanovanja (ali vsaj začasno plačevanje tržne najemnine). S tem bi se močno olajšal stanovanjski problem mladih, ki se na trgu srečujejo z enormnimi najemninami in z enormnimi odkupnimi cenami stanovanj, kar jim v kali prepreči, da bi se osamosvojili od staršev. S tem ukrepom bi praktično ukinili vse "mama hotele" v Sloveniji, saj se praktično vsi mladi (razen res zelo razvajenih) želijo čim prej osamosvojiti od staršev in oditi na svoje. Obenem pa bi zelo spodbudili gradbeništvo, ki je v hudi krizi, saj bi morali v ta namen zgraditi veliko novih stanovanj.
- vrne naj se dohodninska olajšava za reševanje stanovanjskega problema. Predlagam, da se, da bi se minimizirala dodatna administracija, vsakomur ob nakupu stanovanja priznala dohodninska olajšava v določenem znesku za dobo 15 let. O tem, ali je oseba kupila stanovanje, pa lahko da DURS-u podatke sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.
- spodbuja naj se poroke z dohodninsko olajšavo za poročene (ali pa z drugačno dohodninsko lestvico za poročene, kot imajo to v Nemčiji in v ZDA). S takšno politiko bi tudi marsikoga odvrnili od ločitve, saj bi ljudje videli, da se življenje v dvoje splača;