Slovenija je majhna in ni bogata, varovane osebe pa si privoščijo oglede tekem in potovanja, čemur mora slediti tudi osebe, ki varovanje izvajajo. Navedeno je lahko izjemno velik strošek. Predlagam, da se stroški varovanja omejijo na še razumen znesek, ki se letno planira v državnem proračunu.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov je ena izmed nalog policije, ki izhaja iz njenih temeljnih dolžnosti, določenih v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US). Osebe in objekte, ki jih varuje policija, določa Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Uradni list RS, št. 63/13, 23/20, 144/20 in 102/22), ki jo sprejme Vlada RS. Obseg in ukrepi varovanja so določeni z internimi akti policije, ki so označeni s stopnjo tajnosti, ker bi lahko razkrivanje tovrstnih podatkov ogrožalo varnost varovanih oseb.
Stroški varovanja so le delno odvisni od ocene ogroženosti varovane osebe in ukrepov varovanja, večji del pa je odvisen od aktivnosti varovane osebe. Stroški varovanja so stroški policije za opravljanje redne dejavnosti, v primeru varovanja predsednika vlade so to stroški Generalnega sekretariata Vlade RS. Državni proračun sprejme Državni zbor RS na predlog Vlade RS, minister za notranje zadeve pa si v okviru predloga proračuna prizadeva za zadostna sredstva za delo policije. Predlagana omejitev stroškov varovanja bi se morala nanašati na omejitev aktivnosti varovanih oseb, ki pa ni v pristojnosti niti policije niti Ministrstva za notranje zadeve.
Ministrstvo za notranje zadeve ocenjuje, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.