19. 7. 2024
Odziv Ministrstva za finance
V skladu z 267. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS in 55/24 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) se odmera dohodnine opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident. Na podlagi navedenih podatkov davčni organ najpozneje do 31. maja tekočega leta za preteklo odmerno leto za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine (v nadaljnjem besedilu: IID), ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident nanj v 15 dneh od vročitve[1] ne vloži ugovora. Po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja, velja IID za odločbo o odmeri dohodnine in se na njegovi podlagi v zakonsko določenem roku (v 30 dneh od dne, ko je IID postal odločba oz. v 60 dneh od datuma odpreme IID) izvede vračilo dohodnine oz. se zavezancu naloži morebitno doplačilo. Če davčni zavezanec rezident ugotovi, da so podatki v IID nepravilni ali nepopolni, pa v 15 dneh od vročitve IID vloži ugovor ter v roku za ugovor vloži dopolnjen IID, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. V tem primeru davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov ter podatkov davčnega zavezanca izda odločbo o odmeri dohodnine. Ta mora biti v skladu z 276. členom ZDavP-2 izdana do 31. oktobra za preteklo leto.
Skladno z določbo 337. člena ZDavP-2 morajo izplačevalci dohodkov in drugi zavezanci za dajanje podatkov davčnemu organu dostaviti podatke, potrebne za pobiranje dohodnine, določanje davčne osnove in uveljavljanje davčnih olajšav, do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto. Davčnemu organu morajo dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih (v nadaljnjem besedilu: VDČ), za katere so davčni zavezanci že med letom uveljavljali posebno olajšavo.
Davčni zavezanec rezident lahko podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pravilno upoštevanje davčnih olajšav že pri sestavi IID (tudi podatke o VDČ), pošlje davčnemu organu najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto (drugi odstavek 270. člena ZDavP-2). Davčni zavezanec lahko uveljavlja posebno olajšavo za VDČ tudi v ugovoru zoper IID (prvi odstavek 271. člena ZDavP-2).
Nadalje pojasnjujemo, da so davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost in se jim akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti všteva v letno davčno osnovo (tj. davčni zavezanci, ki davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov), davčnemu organu dolžni predložiti obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto (297. člen ZDavP-2).
V letno davčno osnovo za odmero dohodnine se všteva tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, pri čemer davčni organ odločbo o odmeri akontacije dohodnine od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izda do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto (315. člen ZDavP-2).
Če dohodek iz zaposlitve, ki se vključuje v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca, ki mora biti vložena do 15. dne v mesecu za pretekli mesec (285. in 288. člen ZDavP-2). To pomeni, da dohodek, ki ga je davčni zavezanec prejel v mesecu decembru in se vključuje v odmerno leto prejema, davčni zavezanec napove do 15. januarja, FURS pa nato izda odločbo o višini akontacije dohodnine v 15 dneh od dneva vložitve napovedi.
Upoštevajoč vse doslej navedeno nikakor ne drži navedba predlagatelja, da je dolg države iz naslova dohodnine znan že 31. 12. oz. da na ta dan FURS že razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za letno odmero dohodnine. Hkrati pa se tudi ni mogoče strinjati s predlogom predlagatelja za skrajšanje postopkovnih rokov za poročanje, pripravo in obdelavo teh podatkov, ter posledično za skrajšanje roka za izdajo IID oziroma odločb na podlagi prejetih ugovorov. Roki, določeni v veljavni zakonodaji, so pomembni za zagotovitev pravilnih in popolnih podatkov ter za njihovo nadaljnjo kontrolo in obdelavo za namene odmere dohodnine. Skrajšanje rokov bi lahko povzročilo težave tako davčnim zavezancem pri uveljavljanju njihovih pravic, kot tudi zavezancem, ki poročajo podatke, potrebne za izvedbo odmere dohodnine, ne nazadnje pa tudi FURS-u, ki bi z neupoštevanjem oz. nepravočasno zagotovljenimi pravilnimi in celovitimi podatki izdal več IID-jev, zoper katere bi morali davčni zavezanci ugovarjati. Menimo, da le obstoječi zakonski roki ob trenutno veljavni dohodninski zakonodaji omogočajo davčnim zavezancem dovolj časa za uveljavljanje njihovih pravic, FURS-u pa za kontrolo podatkov (predvsem v delu preverjanja izpolnjevanja zakonsko predpisanih pogojev pri uveljavljanju davčnih olajšav oz. davčnih ugodnosti) ter pripravo in izdajo IID.
V zvezi s podanim predlogom nadalje pojasnjujemo, da so v posamezen sveženj priprave, sestavitve in izdaje IID vključeni vsi zavezanci, ki v času izvedbe posameznega svežnja izpolnjujejo pogoje za pravilen izračun in odmero dohodnine in za katere ima FURS podatke o posameznih statusih zavezancev, podatke o njihovih prejetih dohodkih in o dohodkih njihovih morebitnih VDČ ter preverjene podatke o izpolnjevanju pogojev za priznavanje posameznih davčnih olajšav. Pravočasno zagotovljeni pravilni, popolni in preverjeni podatki so temeljni pogoj za zagotovitev izdaje čim višjega deleža pravilnih IID, zoper katere davčnim zavezancem ni treba vlagati ugovorov.
V skladu z zgoraj pojasnjenim v prvi sveženj IID (ta je praviloma odpremljen konec meseca marca) ne morejo biti vključeni tisti zavezanci, za katere FURS tedaj še nima na voljo celovitih, popolnih ter preverjenih podatkov, potrebnih za odmero dohodnine. V to kategorijo se uvrščajo tudi zavezanci, ki so med letom uveljavljali posebno olajšavo za VDČ oziroma so do 5. februarja vložili vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za VDČ. Davčni organ mora vselej preveriti, ali zavezanec izpolnjuje pogoje za uveljavljanje navedene olajšave, ki so podrobneje predpisani z Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22 in 131/23 – ZORZFS; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), za kar je potreben določen čas. Za polnoletnega VDČ mora med drugim ugotoviti izpolnjenost pogoja, da tak VDČ nima lastnih dohodkov za preživljanje, kar pomeni, da mora razpolagati npr. tudi s podatki o doseženih dohodkih VDČ iz naslova dividend, obresti, dobička iz kapitala ter oddajanja premoženja v najem, pri čemer je te treba napovedati davčnemu organu do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, odmerna odločba pa mora biti izdana do 30. aprila.
Kot že rečeno, lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za VDČ tudi v ugovoru zoper IID, pri čemer izpostavljamo, da se največji delež ugovorov zoper IID (še zlasti zoper IID prvega svežnja) nanaša prav na naknadno uveljavljanje posebne olajšave za VDČ.
Davčni zavezanci, ki uveljavljajo posebno olajšavo za VDČ že pred izdajo IID (so jo uveljavljali že med letom ali pa so do 5. februarja vložili posebno vlogo), prejmejo IID v drugem svežnju (praviloma konec meseca maja) zato, da se jim izvede pravilna odmera dohodnine z upoštevanjem pravilnih in celovitih podatkov o vseh virih dohodkov in ob upoštevanju lastnih sredstev za preživljanje VDČ ter morebitne pravilne delitve posebne olajšave za VDČ, ki jo je v ugovoru zoper IID prvega svežnja za istega VDČ uveljavljal drug davčni zavezanec (npr. zakonec ali partner). Povedano drugače, podatke o naknadnem uveljavljanju posebne olajšave za VDČ iz ugovora zoper IID prvega svežnja FURS uporabi pri pravilnem priznavanju olajšave za istega VDČ pri drugem zavezancu, ki je zato vključen v drugi sveženj IID (in je posebno olajšavo za VDČ uveljavljal že pred izdajo IID). Če ti podatki pri sestavitvi IID ne bi bili upoštevani, bi bila posebna olajšava lahko priznana neupravičeno oz. v previsokem znesku, za kar pa bi bili nadalje za zagotovitev pravilne odmere dohodnine potrebni dodatni postopki, najpogosteje obnova odmere dohodnine. Dohodnina je sicer davek, ki se odmeri posamezni fizični osebi, vendar pa so zaradi načina priznavanja olajšav za VDČ in splošne olajšave, določene v ZDoh-2, odmere dohodnine različnih zavezancev v medsebojni odvisnosti. V primerih, ko je priznavanje olajšave medsebojno pogojeno, je treba postopke odmere dohodnine zato voditi hkrati za vse povezane zavezance.
Pojasnjujemo še, da v drugi sveženj IID niso vključeni zgolj davčni zavezanci, ki uveljavljajo posebno olajšavo za VDČ, temveč tudi druge skupine davčnih zavezancev, za katere davčni organ pri pripravi prvega svežnja IID še ne razpolaga s celovitimi in preverjenimi podatki (primeroma davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost, zavezanci z dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ter preostale posamezne manjše skupine zavezancev).
Glede na vse navedeno predloga za spremembo rokov v dohodninskih postopkih na način, kot to predlaga predlagatelj, ni mogoče podpreti.