Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Izenačenje zavarovanja v javnem in zasebnem zdravstvu

224 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

ZZZS privilegira javno zdravstvo v odnosu do zasebnega, za kar ni prave utemeljitve s strani zavarovanca, ki plačuje zdravstveno zavarovanje. Zobozdravstvenih storitev pri zasebniku ZZZS sploh ne plača.

Vladi predlagam, da se izenači javno in zasebno zdravstvo, vključno zobozdravstvom, v pogledu zavarovanja. Vse zasebne zdravstvene ustanove pa morajo obvezno sprejemati tudi zavarovance ZZZS, ne le samoplačnike, kot to počno nekatere zdaj.

Izenačenje javnega in zasebnega zdravstva glede zavarovanja bo imelo pozitivne posledice tudi za javno zdravstvo. Slednje je v primerjavi z zasebnim zdravstvom slabo organizirano in neučinkovito, posledično je tudi stroškovno potratno. Ukrep bo prisilil ustanove javnega zdravstva k bolj racionalnemu delovanju, to je k boljšemu izkoriščanju kadrov in aparatur, kar bo prispevalo tudi k skrajšanju oziroma odpravi čakalnih dob. V nasprotnem bodo pacienti preferirali bolj ekspeditiven zasebni zdravstveni sektor.

24 glasov

11 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mr Nobody 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 7. 2024

Odziv Ministrstva za zdravje

Skladno z določbo prvega odstavka 51. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva, vendar pod pogoji, ki jih določa zakon. S takšno določbo je zakonodajalcu prepuščeno, da uredi pravico do zdravstvenega varstva in določi način njenega izvrševanja ter vzpostavi tudi določene ustavno dopustne omejitve. Zamejitev pravice do socialne varnosti napoveduje torej že Ustava, tako v prvem odstavku 50. člena, še posebej pa glede pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev v drugem odstavku 51. člena. Zakonodajalec je dolžnost ureditve pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev realiziral med drugim s sprejemom Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Zaradi finančnih omejitev, kot tudi drugih omejitev zmožnosti javne mreže z vidika kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih zmogljivosti, je zakonodajalec omejil zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: OZZ) in za njihovo uveljavljanje določil sistem javne zdravstvene mreže, katere izvajalci se financirajo iz javnih sredstev OZZ, če imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS na podlagi 65. člena ZZVZZ.

Javni zdravstveni sistem je tako ločen od zasebnega zdravstva, pri čemer imamo uveljavljen sistem javne zdravstvene mreže in omejen krog izvajalcev, ki zdravstvene storitve izvajajo v breme OZZ. V mrežo so vključeni tako javni zdravstveni zavodi kot tudi zasebniki, ki imajo koncesijo. Če zavarovana oseba zdravstvenih storitev ne uveljavlja v javni zdravstveni mreži, ki se financira iz javnih sredstev, ni upravičena do povračila stroškov, razen v primeru nujnih storitev. Če gre za nujno zdravstveno storitev, lahko zavarovana oseba pri ZZZS vloži vlogo za povračilo stroškov za opravljene zdravstvene storitve, ki jih je opravila v Sloveniji izven mreže javne zdravstvene službe, torej pri izvajalcu, ki nima sklenjene pogodbe z ZZZS. ZZZS v takih primerih izvede povračilo po cenah, ki veljajo v javni zdravstveni mreži na dan koriščenja zdravstvenih storitev.

Menimo, da je treba dostopnost do zdravstvenih storitev v Sloveniji izboljšati s krepitvijo javne zdravstvene mreže in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi predvidoma moral pacient zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zdravstvenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati. Slovenski zdravstveni sistem ne temelji na povračilu stroškov, tak sistem ima številne pomanjkljivosti za zavarovane osebe, predvsem pa zavarovancem ne bi zagotavljal kritja polne (samoplačniške) cene, temveč bi bili zavarovanci obsojeni na doplačevanje brez cenovnih omejitev izven javne mreže. Poleg tega bi morale zavarovane osebe vnaprej zalagati finančna sredstva, kar je za ranljive in socialno ogrožene osebe še posebej neprimerno. Zato menimo, da je z vidika zavarovanih oseb in njihove dostopnosti do zdravstvenih storitev bolj primerno krepiti mrežo javne zdravstvene službe v Sloveniji – tako z izboljšanjem njene učinkovitosti kot tudi z vključevanjem dodatnih kadrov in ambulant, in ne z zasebno zdravstveno mrežo, kjer bi moral pacient zaradi samoplačniških cen kljub urejenemu zavarovanju za opravljeno storitev še dodatno doplačevati. To ni v javno dobro in ne v dobro pacientov.

Poleg tega lahko povečevanje obsega zasebnega zdravstva povečuje neenakost prebivalcev pri dostopu do zdravstvenega varstva, zato razvite evropske države krepijo javne zdravstvene sisteme ter jih v visokem deležu (v večjem kot v Sloveniji) financirajo z javnofinančnimi viri (javna oz. obvezna zdravstvena zavarovanja, državni proračun).

Z namenom izboljšanja dostopnosti do zobozdravnika v Sloveniji smo število vseh ambulant v zobozdravstvu, ki jih financira ZZZS, v zadnjih šestih letih povečali za 91, (iz 1.132 timov v letu 2017 na 1.223 v letu 2023). V lanskem letu je ZZZS na podlagi javnega razpisa v javno mrežo vključil dodatne 20,7 ambulante, z razpisom pa jih je bil pripravljen oddati skupno 26 ambulant, (prejetih ponudb je bilo manj od povpraševanja ZZZS).

Komentarji