Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Zakon o upravljanju poslovnih stavb in garaž

362 OGLEDOV 1 KOMENTAR

18.4.2024 sem na Predlagam.vladi.si poslala predlog da vlada sprejme Zakon o upravljanju poslovnih stavb in garažnih objektov, ker le ta NE obstaja. Predlog je bil uvrščen pod "Neustrezen predlog" z obrazložitvijo, da predlagana sistemska ureditev že obstaja-Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Ja res je da obstaja za večstanovanjske stavbe ki pa ne velja za poslovne stavbe in garažne objekte. Velja le Stvarno pravni zakonik, ki pa podrobno ne določa obveznosti upravnika do lastnikov.

Mnenje Gospodarske zbornice je naslednje: Žal je področje upravljanja poslovnih stavb pri nas pomanjkljivo urejeno. Na to na Združenju upravnikov nepremičnin, ki deluje v okviru GZS-Zbornice za poslovanje z nepremičninami, opozarjamo že več let. Za večstanovanjske stavbe (in tudi stanovanjsko poslovne stavbe) veljajo določbe Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US), ki omenjena vprašanja relativno podrobno ureja. Na njegovi podlagi je bil sprejet tudi Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13 in 52/22), ki precej podrobno ureja tudi vprašanje delitve stroškov. Vendar, kot rečeno, oba predpisa veljata samo za večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne (to so tiste, v katerih več kot polovico površin predstavljajo stanovanja) stavbe.

Na drugi strani je upravljanje poslovnih in drugih stavb v etažni lastnini urejeno zgolj z določbami Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20; v nadaljevanju: SPZ), in sicer z določbami 105. do 137.č člena v povezavi z določbami 68. člena. To pa pomeni, da vprašanja, ki jih navajate, niso izrecno urejena. Tako za poslovne stavbe ni izrecno določeno, da bi moral upravnik enkrat letno obvezno sklicati zbor etažnih lastnikov pa tudi vprašanje razkrivanja podatkov o drugih dolžnikih ni izrecno urejeno.

Glede delitve stroškov, ki izvirajo iz stavbe, se uporablja določba 115. člena SPZ, na podlagi katere se obveznosti etažnih lastnikov delijo glede na njihove solastniške deleže. Se pa lahko etažni lastniki dogovorijo tudi drugače, kar, v skladu z določbami 116. člena SPZ, uredijo s Pogodbo o medsebojnih razmerjih.

Ne glede na navedeno si na Združenju upravnikov nepremičnin prizadevamo, da bi v bodoče prišlo do poenotenja upravljanja vseh stavb v etažni lastnini. Zato smo pristojnim ministrstvom že večkrat predlagali sprejem posebnega zakona o upravljanju nepremičnin. Do sedaj je bilo stališče zakonodajalca, da upravljanja v poslovnih stavbah ni potrebno podrobneje urejati, ker gre za razmerja med poslovnimi subjekti, ki so bolje usposobljeni za zaščito lastnih interesov. Do morebitnega upoštevanja naše pobude pa velja zgoraj opisana ureditev.

Boštjan Udovič Direktor GZS

Gospodarska zbornica Slovenije

Zbornica za poslovanje z nepremičninami

Dimičeva ulica 13, 1504 Ljubljana

t: 01 5898 404 m: 051 620 962

e: bostjan.udovic@gzs.si w: www.gzs.si/zbornica_za_poslovanje_z_nepremicninami

Zatorej ponovno predlagam Zakon o upravljanju poslovnih stavb in garažnih objektov da ga vlada pripravi, da v javno obravnavo. Da lastniki ne bomo prepuščeni upravnikom in njihovi samovolji o tem kaj bodo delali in kaj ne. LP Blankablanka

25 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR B blankablanka 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 7. 2024

Odziv Ministrstva za solidarno prihodnost

Stavbe v etažni lastnini so med sabo zelo raznolike, tako z vidika njihove funkcije (npr. poslovne, stanovanjske, nestanovanjske –parkirna hiša) kot z vidika lastništva (npr. poslovne stavbe v etažni lastnini so v prevladujoči lasti pravnih oseb, večstanovanjske stavbe so v atomiziranem lastništvu prevladujoče fizičnih oseb).

Področje upravljanja etažne lastnine urejata dva zakona: Stanovanjski zakon v pristojnosti Ministrstva za solidarno prihodnost ter Stvarnopravni zakonik v pristojnosti Ministrstva za pravosodje.

Stanovanjski zakon opredeljuje upravljanje v večstanovanjskih in stanovanjsko-poslovnih stavbah (več kot polovica površine stavbe namenjena stanovanjem) v etažni lastnini. Zaradi funkcije večstanovanjskih stavb (posamezni deli so večinsko stanovanja, namenjena bivanju) je omenjeno področje zakonsko podrobno regulirano (obveznosti in pravice etažnih lastnikov in upravnika, načini odločanja etažnih lastnikov, delitev stroškov, rezervni sklad, inšpekcijsko ukrepanje) in etažnim lastnikom posledično ne daje prav veliko svobode pri urejanju  medsebojnih razmerij (pogodba o medsebojnih razmerjih) ter razmerij med upravnikom in etažnimi lastniki (pogodba o opravljanju upravniških storitev).

Področje upravljanja etažne lastnine v nestanovanjskih stavbah (npr. poslovne stavbe v etažni lastnini) je urejeno z določbami Stvarnopravnega zakonika in (v kolikor je sklenjena) pogodbe o medsebojnih razmerjih.

Ne moremo se strinjati z mnenjem predlagateljice, da so etažni lastniki poslovnih stavb in garažnih objektov v etažni lastnini popolnoma prepuščeni samovolji upravnikov. Skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika etažni lastniki omenjenih nepremičnin ravno tako imenujejo upravnika[1] s katerim sklenejo pogodbo o upravljanju; upravnik je dolžan izvajati zakonska pooblastila (118. člen Stvarnopravnega zakonika), s pogodbo o medsebojnih razmerjih pa lahko etažni lastniki določijo tudi pooblastila upravnika, če odstopajo od 118. člena Stvarnopravnega zakonika.

V zadnjih letih je bilo (v nasprotju s pozivom predlagateljice po ločenem zakonu o upravljanju poslovnih stavb in garaž) že nekaj pobud o t.i. poenotenem upravljanju stavb v etažni lastnini (predlogi o enem zakonu o upravljanju stavb v etažni lastnini). Kot smo navedli že v uvodu, gre za  področje, ki ga pokrivata dve resorni ministrstvi. Odločitev o morebitnem enotnem zakonu o upravljanju stavb v etažni lastnini še ni bila sprejeta, saj zahteva tehten premislek. Pri omenjenih pobudah namreč ni mogoče mimo dejstva glede raznolikosti stavb v etažni lastnini in različnih zahtev/potreb po zakonski regulaciji upravljanja.

 


[1] Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika. Določitev upravnika se šteje za posel rednega upravljanja. Če upravnik ni določen, lahko vsak etažni lastnik predlaga, da ga določi sodišče v nepravdnem postopku.

Komentarji