V zascito Slovenije in Slovencev predlagam takojsen sprejem zakona, da se slovenske zemlje oz. ozemlja ne sme nikoli in pod nobenimi pogoji prodajati tujcem.
Ce hocemo, da bo Slovenija kot taka sploh se ostala nasim zanamcem!
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi z navedenim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da lahko v Republiki Sloveniji tujci[1] na podlagi 68. člena Ustave RS[2] pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor. Glede na veljavno zakonodajo in mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Republiko Slovenijo, v naši državi obstajajo za državljane posameznih držav različni režimi pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah.
Pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah na podlagi vseh pravnih temeljev, pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije, je mogoč za državljane in pravne osebe držav članic Evropske unije (EU), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) na podlagi mednarodnih pogodb (Pristopne pogodbe k Evropski uniji, Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in Konvencija o organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj). Poleg tega je to mogoče tudi za osebe s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja[3] in na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva[4] še za tujce iz bivših republik SFRJ v morebitnih danes začetih postopkih vknjižbe lastninske pravice na nepremičninah, če so vse pogoje za vknjižbo izpolnjevali že pred 31. 12. 1990.
Za državljane in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU (Republika Severna Makedonija, Republika Srbija, Črna gora, Republika Albanija, Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Republika Moldavija in Gruzija) pa se uporablja Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (ZPPLPKEU)[5]. Na podlagi določb navedenega zakona imajo državljani in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU formalno pravico do pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije, če obstaja vzajemnost, ta pa se po 4. členu ZPPLPKEU ugotavlja v skladu z Zakonom o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza-1)[6]. V skladu s 3. členom ZPPLPKEU lahko navedeni državljani pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah v Republiki Sloveniji na podlagi pravnega posla, dedovanja ali odločbe državnega organa, pri čemer se vknjižba lastninske pravice na nepremičnini za državljane in pravne osebe držav kandidatk za članstvo v EU v zemljiško knjigo lahko opravi le pod pogojem, da je bila s strani Ministrstva za pravosodje na ime vložnika izdana pravnomočna odločba o ugotovitvi vzajemnosti po ZUVza-1. Navedeno ureditev upošteva tudi Zakon o zemljiški knjigi[7], ki v tretjem odstavku 36. člena določa: »Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ima položaj tujca po zakonu, ki ureja ugotavljanje vzajemnosti kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena pravnomočna odločba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti.«
Državljani in pravne osebe s sedežem v državah, ki se ne uvrščajo v nobeno od zgoraj naštetih skupin (med drugim npr. Ljudska republika Kitajska, Ruska federacija), pa v Republiki Sloveniji ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla, saj ni bil sprejet zakon, ki bi to omogočal, prav tako pa tudi ni bila ratificirana nobena mednarodna pogodba, ki bi to omogočala.
Glede na navedeno ocenjujemo, da predlog državljana ob dejstvu, da Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na promet z nepremičninami, ter veljavna ureditev, ki (že) omejuje pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah v Republiki Sloveniji s strani tujih državljanov in državljanom določenih tretjih držav ne omogoča pridobitve lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Fizične osebe, ki niso državljani Republike Slovenije in pravne osebe, ki imajo svoj sedež zunaj Republike Slovenije (2. člen Zakona o ugotavljanju vzajemnosti; Uradni list RS, št. 27/17).
[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.
[3] Uradni list RS, št. 43/06, 76/10 in 206/21 – ZDUPŠOP.
[4] Uradni list RS – MP, št. 20/02.
[5] Uradni list RS, št. 61/06.
[6] Uradni list RS, št. 27/17.
[7] Uradni list RS, št. 58/03, 45/08, 37/08 - ZST-1, 28/09, 25/11, 14/15 - ZUUJFO, 23/17 - ZDOdv, 69/17, 11/18 - ZIZ-L, 16/19 - ZNP-1, 121/21.