27. 6. 2024
Odziv Ministrstva za finance
V splošnem velja, da je davčni sistem eden od sistemov, ki delujejo v okviru družbeno ekonomskega sistema države. Na davčni sistem vplivajo tudi drugi družbeni sistemi, kot primeroma sistem socialne varnosti, gospodarski sistem, monetarna politika, itd. in obratno. Vsi navedeni sistemi so torej medsebojno povezani in sledijo določenim ciljem. Pri tem pa davčna politika lahko predstavlja podporo drugim politikam družbenega sistema.
Pri oblikovanju davčne politike pa je pomembno upoštevanje davčnih načel. Zakonodajalec si mora pri pripravi davčnih zakonov prizadevati za enakomerno in sorazmerno delitev davčnega bremena med vse ekonomsko sposobne člane družbe, kar sledi načelu pravičnosti obdavčitve (t. im. horizontalne in vertikalne pravičnosti obdavčitve). Po tem načelu morajo davek plačevati vsi, ki so ekonomsko sposobni, glede na svojo ekonomsko sposobnost. Davčno breme mora biti enakomerno porazdeljeno med davčnimi zavezanci, vsak zavezanec pa mora prispevati pravičen delež k delovanju države. Na drugi strani pa je seveda pomembno, da ima vsak član družbe pravico od države pričakovati zavarovanje njegovih koristi in potreb, tako splošnih kot specifičnih, na primer na področju socialne varnosti.
V Sloveniji imamo bruto sistem dohodka, kar pomeni, da se pri izračunu neto dohodka, bruto dohodek zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost delojemalca in za akontacijo dohodnine od tega dohodka. Obremenitev bruto dohodka torej ne pomeni le obremenitev z davkom, temveč tudi s prispevki za socialno varnost delojemalca. Davčna osnova pa je odvisna od višine dohodka in od davčnih olajšav, ki jih zavezanec uveljavlja, od te pa se izračuna akontacija dohodnine. Torej dva zavezanca z enako višino bruto dohodka imata lahko različen neto dohodek glede na davčne olajšave, ki jih uveljavljata.
Pojasnjujemo, da se davčna obremenitev čez leta v splošnem zmanjšuje, saj so bile v preteklih letih uveljavljene številne davčne razbremenitve, ki so vplivale na posameznike. Pri tem so bile uveljavljene splošne razbremenitve– npr. zviševanje splošne olajšave, sprememba davčne lestvice, kot tudi selektivne – npr. razbremenitev regresa in poslovne uspešnosti. Vsak ukrep pa je pripomogel k zviševanju neto razpoložljivega dohodka zavezancev. Kot primeroma smo zaposlenega s plačo v višini 1,5-kratnika povprečne plače danes, glede na sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino v letu 2015, razbremenili za več kot 1.200 EUR, pri čemer je upoštevana le splošna razbremenitev plače z dohodninsko lestvico in povečevanjem splošne olajšave. Prav tako je na povečanje njegovega razpoložljivega dohodka vplivala razbremenitev regresa in dela plače iz naslova poslovne uspešnosti, ki posamezniku lahko predstavljata pomemben del dohodkov.
Zakon o dohodnini[1] (ZDoh-2) v prvem odstavku 118. člena določa uskladitev davčnih olajšav, v drugem odstavku 122. člena pa uskladitev neto zneskov iz davčne lestvice, vendar do navedene uskladitve še ni prišlo. Za leto 2023 ni bilo uskladitve, saj je bilo v prehodnih določbah ZDoh-2 določeno, da se navedena uskladitev za leto 2023 ne opravi. Do uskladitve za leto 2024 prav tako ni prišlo, to pa predvsem iz razlogov krepitve javnofinančne vzdržnosti kot osnovnega cilja fiskalne politike v letu 2024, ki ga je vlada, na podlagi usmeritev Evropske komisije, dolžna zasledovati. Dodati pa velja, da so bili kljub navedenemu, sprejeti določeni drugi ukrepi (npr. začasni ukrep nižje stopnje DDV na določene energente), s ciljem zmanjševanja obremenitve prebivalstva zaradi visokih cen, s katerimi se je zasledovalo cilj, da se razpoložljivi dohodek posameznikov ne bi znižal in da se ne bi poslabšal posameznikov socialni in gmotni položaj.