Obdavčitev stanovanjskih nepremičnin
Pravična obdavčitev stanovanjskih nepremičnin je nedvomno zapletena, vendar zaradi lastnih izkušenj in izkušenj mnogih znancev, želim podati svoj predlog.
Če ima oseba v lasti eno nepremičnino, nadomestila stavbnega zemljišča ne bi spreminjala, tudi, če tam nima stalnega prebivališca, saj mož lahko živi v hiši žene in obratno.
Razen, če oseba živi v tujini ali pa je tuj državljan. V tem primeru bi davek močno povišla. Veliko prijateljev iz turističnih krajev, kot so Bled in Gorje, nimajo možnosti kupiti hiše za svoje družine, ker imajo najboljše hiše tujci, ki jih koristijo kak teden na leto in še oddajajo. To je nesprejemljivo.
Davek za drugo nepremičnino bi močno povišla, predvesem, če je prazna. Če je nepremičnina oddana, bi bil znesek nižji in odvisen od višine najemnine. Manjša, kot je najemnina, nižiji je davek. Pri tretjem in vseh nadaljnih stanovanjih, bi davek rastel eksponentno. Opažam, da starejša generacija zaradi premoženja in dedovanja, dobi veliko stanovanj in hiš. Davku se izognejo tako, da nepremičnino prenesejo na potomce, kar je dobro. Vendar pogosto moč nad odločanjem ohranijo s predkupno pravico ali s možnostjo doživljenske uporabe nepremičnine, kar onemogoči mlade pri razpolaganju s premoženjem in pri načrtovanju prihodnosti, zato bi to možnost ukinila, razen če je nekdo na potomca prenesel svojo edino nepremičnino.
Stanovanja podjetij, kjer brez plačila prebivajo zaposleni, brez svojih nepremičnin, ne bi obdavčila, bolj kot so že. Ostala pa po zgornjem ključu.