28. 5. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
Pojasnjujemo, da so pogoji za starostno upokojitev določeni v prvem in četrtem odstavku 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljevanju ZPIZ-2). Prvi odstavek določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Četrti odstavek določa, da ne glede na navedeno, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.
V 28. členu ZPIZ-2 je urejeno znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Starostna meja se lahko zniža zaradi:
- skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
- služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
- vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Do znižanja starostne meje po prvi alineji je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 56. leta starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški). Do znižanja starostne meje po drugi alineji je upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 58. leta starosti. Do znižanja starostne meje po tretji alineji sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenih 57 let (ženska) oziroma 58 let starosti (moški).
Starostna pokojnina se skladno s prvim odstavkom 37. člena odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5 %, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve. Za 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek znaša 63,5 %.
Skladno z 8. odstavkom 37. člena ZPIZ-2 se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona (to je 40 let pokojninske dobe brez dokupa in starost 60 let z možnostjo olajšav, ki so bile navedene zgoraj) in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %.
Možnost ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa torej v praksi pomeni, da se vsako nadaljnje leto nad 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, ovrednoti tako, da je vsakih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih en in pol odstotek, torej 3 % za eno leto oziroma 9 % za tri leta. Odstotek za odmero starostne pokojnine se v tem primeru določi tako, da se pridobljen odstotek ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa prišteje k odstotku za odmero starostne pokojnine za pokojninsko dobo brez dokupa, ki jo je zavarovanec dopolnil do dneva izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri minimalni starosti.
Če bi torej posameznik v prihodnosti izpolnil t.i. »polne« pogoje za upokojitev skladno s 4. odstavkom 27. člena ZPIZ-2, torej 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti z možnostjo olajšav, in bi še nadalje ostal v zavarovanju za polni delovni čas, bi se mu doba ugodnejše vrednotila na način, da bi imel za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerni odstotek 63,5 %, vsake nadaljnje pol leta pa bi odmerni odstotek znašal 1,5 % vendar največ tri leta (skupaj največ 9 %). Po 43. letu se doba zopet vrednoti po rednih odstotkih.
www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-manipulira-z-odmero-pokojnin-2720228/
Po pojasnilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za STA se je sicer odmerni odstotek z reformo iz leta 2012 matematično preračunal. Matematični preračun je bil po njihovih besedah potreben, ker je nova reforma prinesla nov način izračunavanja valorizacijskega količnika, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
Skladno s pokojninsko reformo iz leta 1999 bi odmerni odstotek za moške za 40 let pokojninske dobe leta 2013 znašal 78 odstotkov. Po pokojninski reformi, ki so jo v DZ leta 2012 sprejeli brez glasu proti, pa je bil odstotek za odmero pokojnine določen precej nižje, pri 57,25 odstotka. A ker se je spremenil valorizacijski količnik, je po reformi 2012 izračunani odmerni odstotek ustrezal dejanskemu odstotku iz reforme pred tem, izhaja iz pojasnil Zpiza.
Več na: www.zurnal24.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-o-tem-kako-se-v-zakulisju-obnasajo-v-sds-437399 - www.zurnal24.si
Pokojninska matematika - kdo zavaja s pokojninskimi odstotki?
Po skoraj devetih letih od uveljavitve ZPIZ-2 nekateri še ne razumejo, da je šlo za matematični preračun in še vedno se, celo v državnem zboru, slišijo izjave, da so se idmerni odstotki znižali za več kot 20 odstotkov in posledično tudi pokojnine, kar seveda ne drži, ker je odmerni odstotek 57,25 enak 78. /.../ Iz teh prikazov je jasno in nedvoumno razvidno, da je že ZPIZ-2 ustavil padanje odmernega odstotka." (vir: Marjan Papež, generalni direktor ZPIZ).
www.24ur.com/novice/slovenija/sds-nezadovoljna-z-opravicilom-za-razresitev-natase-sukic.html
Po pojasnilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) se je odmerni odstotek z reformo iz leta 2012 matematično preračunal. Matematični preračun je bil po njihovih besedah potreben, ker je nova reforma prinesla nov način izračunavanja valorizacijskega količnika, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
Skladno s pokojninsko reformo iz leta 1999 bi odmerni odstotek za moške za 40 let pokojninske dobe leta 2013 znašal 78 odstotkov. Po pokojninski reformi, ki so jo v DZ leta 2012 sprejeli brez glasu proti, pa je bil odstotek za odmero pokojnine določen precej nižje, pri 57,25 odstotka. A ker se je spremenil valorizacijski količnik, je po reformi 2012 izračunani odmerni odstotek ustrezal dejanskemu odstotku iz reforme pred tem, izhaja iz pojasnil ZPIZ-a.
Tako po določbah Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 –ZIUZGK, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 –ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 9/17 – odl. US in 171/21 – odl. US, v nadaljevanju ZPIZ-1), ki je veljal od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012, kot po določbah Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in ZMEPIZ-1B, v nadaljevanju ZPIZ-2), ki velja od 1. 1. 2013 dalje, se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dopolnjene pokojninske dobe. Torej je pokojnina odvisna od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe.
Pokojninska osnova:
Pokojninska osnova se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli zaporednih najugodnejših let zavarovanja po 1. 1. 1970. ZPIZ-1 in ZPIZ-2 določata različno število najugodnejših zaporednih let, ki tvori pokojninsko osnovo. ZPIZ-1 je tako določil, da se v letu 2000 pokojninska osnova tvori na podlagi najugodnejših zaporednih desetih let in se v začetku vsakega naslednjega koledarskega leta obračunsko obdobje podaljša za eno leto, dokler ne doseže 18 zaporednih let zavarovanja. Prehodno obdobje je po ZPIZ-1 trajalo od leta 2000 do 2017, saj se je z letom 2018 pokojninska osnova tvorila na podlagi najugodnejšega 18-letnega zaporednega obdobja zavarovanja.
Prav tako je ZPIZ-2 določal prehodno postopno podaljševaje števila zaporednih let, na podlagi katerega se je tvorila pokojninska osnova. V letu 2019 se je pokojninska osnova tvorila na podlagi najugodnejšega zaporednega 19-letnega obdobja zavarovanja, nato pa se je v vsakem nadaljnjem koledarskem letu obračunsko obdobje podaljšalo za eno leto, dokler ni v letu 2018 doseglo zaporednih 24 let zavarovanja, ki je določeno kot obdobje, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove po koncu prehodnega obdobja.
Pokojninsko osnovo tako po ZPIZ-1 kot po ZPIZ-2 tvorijo mesečna povprečja osnov (npr. plače, osnove zavarovanja, od katerih samostojni zavezanci plačujejo obvezen prispevek) zavarovanca za posamezno leto zavarovanj, od katerega so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove od 1. januarja 1970 dalje, je potrebno plače iz preteklih obdobij, da ustrezajo oziroma so primerljive s plačo iz koledarskega leta, pred letom, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, ustrezno predhodno ovrednotiti oziroma uskladiti. Temu so namenjeni valorizacijski količniki.
Način določanja valorizacijskih količnikov po ZPIZ-1 se razlikuje od načina po ZPIZ-2. Valorizacijski količniki po ZPIZ-1 so se določili na način, da se je upoštevalo ne samo gibanje povprečnih mesečnih plač, ampak tudi gibanje pokojnin po sklepih o uskladitvah pokojnin od 1. januarja 1991 dalje. Ker valorizacijski količniki niso bili odvisni samo od gibanja povprečnih mesečnih plač, so valorizacijski količniki, s katerim se je preračunala plača pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, padali. Tako je pri določitvi pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2011, valorizacijski količnik za preračun plače iz leta 2010 (torej plače pred letom uveljavitve pravice do pokojnine) v skladu s Pravilnikom o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2010 (Uradni list RS, št. 43/11) znašal 0,740. Pri določitvi pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2012, je
valorizacijski količnik za preračun plače iz leta 2011 (torej plače pred letom uveljavitve pravice do pokojnine) v skladu s Pravilnikom o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 (Uradni list RS, št. 46/12) znašal 0,732.
ZPIZ-2 je spremenil izračun valorizacijskih količnikov, in sicer se valorizacijski količniki določijo glede na gibanje povprečnih mesečnih plač. Prva tako je določena formula za izračun valorizacijskih količnikov, iz katere izhaja, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero se določajo količniki (leto, v katerem se uveljavlja pravica do pokojnine) deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto. Glede na navedeno formulo, znaša valorizacijski količnik za leto pred leto uveljavitve pravice do pokojnine vedno 1,00 (povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto, za katero se določajo količniki je tako navedena v imenovalci kot števcu ulomka in znaša 1,00). S tem se povprečna mesečna osnova iz leta pred letom uveljavitve pravice do pokojnine za izračun pokojninske osnove upošteva v dejanskem znesku in ne zmanjšanem, kot je to bilo po ZPIZ-1.
Odmerni odstotek:
Odmerni odstotki so bili po ZPIZ-1 določeni tako, da je odstotek odmere za 15 let dopolnjene pokojninske dobe znašal 35 odstotkov pokojninske osnove (za moške) oziroma 38 odstotkov (za ženske), nato pa se je za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe odmerni odstotek povečal za 1,5 odstotka. ZPIZ-1 je v prehodnih določbah določal, da se zavarovancu, ki je del pokojninske dobe dopolnil do 31. 12. 1999, pokojnina odmeri ob upoštevanju odstotkov za odmero pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1 (torej po odstotkih, ki so veljali po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Urani list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98, v nadaljevanju ZPIZ-92) in odstotkov za odmero pokojnine, določene z ZPIZ-1. Torej se je odstotek odmere pokojnine po ZPIZ-1 postopoma zmanjševal in bi po koncu prehodnega obdobja odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe znašal 72,5 odstotka (tako za moškega kot žensko). V letu 2013, ko je stopil v veljavo ZPIZ-2, je odmerni odstotek za moške znašal 78 odstotkov.
Zaradi novega načina izračunavanja valorizacijskih količnikov, določenih z ZPIZ-2, ki je za leto pred letom uveljavitve pokojnine vedno 1,00 (pred uveljavitvijo ZPIZ-2 pa je bil 0,732), je bilo posledično potrebno preračunati odmerne odstotke. Za preračun se je upošteval matematični preračun, in sicer se je 78 odstotkov, ki so veljali po ZPIZ-1 za leto 2013 za moškega, preračunalo s 0,732 (toliko kolikor je znašal valorizacijski količnik za plačo iz leta 2011, ki se je upoštevala kot zadnja plača pri izračunu pokojninske osnove za uveljavitev pokojnine v letu 2012). Matematični izračun je znašal 57,096 (78 x 0,732), ki se je zaokrožil na 57,25 in navedenih 57,25 odstotka se je določilo kot odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za moškega. Torej iz navedenega izhaja, da se odmerni odstotek ni znižal, ampak se je le matematično preračunal in tako je 78 odstotkov po ZPIZ-1 enako kot 57,25 odstotka po ZPIZ-2.
Odmerni odstotki za žensko so bili za obdobje od 2013 do 2016 določeni v višjem odstotku, in sicer je odmerni odstotek za 40 let dopolnjene pokojninske dobe znašal 64,25 odstotka, nato pa je bilo določeno, da bi se za obdobje od 2017 do 2019 znižal in bi za 40 let pokojninske dobe znašal 63,5 odstotka, v obdobju od 2020 do 2022 bi znašal za 40 let pokojninske dobe 61,5 odstotka, nato pa bi od 2023 dalje znašal 60,25 odstotka (to bi po ZPIZ-1 ustrezalo 82,3 odstotku).
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19, v nadaljevanju ZPIZ-2G) je bilo določeno, da bi se v letu 2025 odmerni odstotek za moškega in žensko izenačil, in sicer bi za oba spola za 40 let pokojninske dobe znašal 63,5 odstotka. ZPIZ-2G je določal prehodno obdobje za moškega, za katerega je določal postopen prehod iz 58,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe v letu 2020 na 63,5 odstotka v letu 2025. Z ZPIZ-2G se je torej določil višji odmerni odstotek za oba spola. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/21, v nadaljevanju ZPIZ-2I) se je prehodno obdobje za moškega skrajšalo, in sicer se je končalo z letom 2022.
Iz navedenega izhaja, da so od leta 2023 dalje za moškega in žensko določeni enaki odmerni odstotki, in sicer znaša odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5 odstotka, kar ustreza 86,74 odstotka po ZPIZ-1. Torej ZPIZ-2 ni samo ustavil padanje valorizacijskega količnika za zadnje leto osnove (plače), ki se upošteva za izračun pokojninske osnove, ampak je, ne zgolj ustavil padanje odmernega odstotka (odmerni odstotek po ZPIZ-1 bi se znižal na 72,5 odstotka), temveč ga je tudi povečal.
Primer izračuna po ZPIZ-1 in ZPIZ-2:
Za primer navajamo izračun po ZPIZ-1 in ZPIZ-2 za 40 let dopolnjene dobe, ob predpostavki, da se odmera opravi od najnižje pokojninske osnove.
Najnižja pokojninska osnova v letu 2024 znaša 1.202,84 evra (za odmero po ZPIZ-2) in 880,48 evra (za odmero po ZPIZ-1). Odmera po ZPIZ-2 za 40 let pokojninske dobe znaša 763,80 evra (1.202,84 evra x 63,5 %). Odmera po ZPIZ-1 za 40 let pokojninske dobe znaša 638,35 evra (880,48 evra x 72,5 %). Iz navedenega sledi, da odmera po ZPIZ-1 za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe od najnižje pokojninske osnove znaša za 125,45 evra manj kot odmera po ZPIZ-2. Če naredimo enak izračun z upoštevanjem, da se odmera naredi od najvišje pokojninske osnove, ki v letu 2024 znaša 4.811,38 evra (za odmero po ZPIZ-2) oziroma 3.521,92 evra (za odmero po ZPIZ-1), dobimo naslednje: Odmera po ZPIZ-2 za 40 let pokojninske dobe znaša 3.055,23 evra (4.811,38 evra x 63,5 %). Odmera po ZPIZ-1 za 40 let pokojninske dobe znaša 2.553,39 evra (3.521,92 evra x 72,5 %). Iz navedenega sledi, da odmera po ZPIZ-1 za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe od najvišje pokojninske osnove znaša za 501,84 evra manj kot odmera po ZPIZ-2.
Pripravil: Sektor za izvajanje zavarovanja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Služba za odnose z javnostmi
Sem malo prebral zakonodajo in je tole res malo kontradiktorno.
zdops.si/wp-content/uploads/2021/06/PPT-DialogPlus-ZPIZ-Ostajanje-na-delu-delna-upokojitev.pdf
UGODNEJŠE VREDNOTENJE POKOJNINSKE
DOBE BREZ DOKUPA – 8. odstavek 37.
člen ZPIZ-2
Pogoji:
• Moški in ženska 60 let in 40 PDBD (4. odst. 27. člena
ZPIZ-2)
• Šteje se od 1. možnega pogoja za upokojitev
(upoštevanje znižanja starostne meje po 28. čl.,
398. čl., 138. čl.)
• ostane vključen v obvezno zavarovanje,
• vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa,
dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega
zakona, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, se
vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez
dokupa vrednoti v višini 1,5 % (1 leto = 3 %, v 3 letih največ 9
zakonodaja.com/zakon/zpiz-2/37-clen-dolocitev-odstotka-za-odmero-starostne-pokojnine
Mogoče bi bila potrebna sprememba 6 odstavka 37. člena iz.
Ne glede na prejšnje odstavke se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona in ostane vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, vrednoti na način, da se trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini 1 %.
V
Ne glede na prejšnje odstavke se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega ali petega odstavka 27. člena tega zakona in upoštevanje znižanja starostne meje po 28. čl.,398. čl., 138. čl in ostane vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, vrednoti na način, da se trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini 1 %.
Podpiram.
Predlog je na mestu. Velik del generacije ki se sedaj upokojuje se je zaposlil takoj po srednji ali takratni poklini šoli. Delovne dobe imajo vsi več kot 40 let, niso pa dovolj stari za upokojitev. Če se v novi pokojninski reformi poviša starost iz sedanjih 60 na več…. to pomeni da za velik del te generacije 40 let dela ni dovolj in bodo morali delati še več. Reforma je pisana na kožo tistim ki so začeli delati kasneje, vsi tisti ki so začeli delati zgodaj pa morajo delati več, plače teh tudi niso visoke, tako da bi bilo primerno in pošteno, da se vsako leto nad 40 let oceni z večjim % kot leto do dopolnjenega 40 let dela, vse do dne izpolnitve starostnega pogoja za pokojnino.
Predlog podpiram, ker bi odpravil krivico tistim ki morajo imeti več kot 40 let dela , da lahko dobijo pokojnino.
Pozdravljeni,
Kaj mislite o tem predlogu, ki sem ga nekje prebral:
"Predlagam tri ravni pokojnine:
Prva je v višini minimalnih zivlj.stroškov(trenutno cca 700€)
Druga je 30% višja od prve ( 910€)
Tretja je dvakrat višja od prve (1400€)
Denarja za taksno delitev pokojnin je dovolj!
Vsekakor bi tisti, ki so že v sistemu, svoje pokojnine obdržali do igranja tišine v tišini..."
A ste za takšno solidarnost?!
Prej se zaposliš, več let moraš delati da izpolniš prvi pogoj za pokojnino. Na sklepu osebe ki se je zaposlila pri 18.let in 5 mesecev je jasno napisano:
Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po 4. odstavku 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) boste izpolnili dne 01.02.2025, ko boste dopolnili starost 60 let in 41 let, 6 mesecev in 25 dni pokojninske dobe brez dokupa.
jaz menim,,da ni pomembna starost v tem primeru ko polnimo 40 let delovne dobe.
Naprmer nekdo, ki ga poznam je imel 44 delovne dobe in je začel delati s 17 leti (pogojno končal poklicno šolo in se zaposlil s strinjanjem staršev) upokojil se je pri 62 letih. šteli so mu 40 let + 3% vsako leto do treh let.
kaj torej hočemo?
3% se vrednoti le za vsako leto nad starostjo 60 let. Do starosti 60 let je odmerni odstotek nižji, preverjeno na ZPIZ-u.
ne nad starostjo 60 let, pač pa nad 40 let delovne dobe, za vsako podaljšano leto oz 1,5% na pol leta (6 mes) preverjeno !!!
To drži, če dosežeš starost 60 let pred 40 let delovne dobe, obratno pa žal ne.
Po tem predlogu, bi ta oseba katera se je upokojila pri 62 in imela 44 let delovne dobe imela po 3% vrednotena 4 leta in ne le zadnje 3, ko je presegel starostno mejo za upokojitev. Ta je bila nižja od 60, saj je vstopil na trg dela pred 18 letom.
nep, samo tri leta!!,
potem procent ne raste več! 1000%
Sicer bi znanec vztrajal še leto ali dve tri....saj ima svojo obrt, ki jo nadaljujejo otroci in ena plača ne pomeni nič četudi bi bil slamnati zaposlen...
Drži, zato je predlog, da se s 3% ovrednoti vsako leto na 40 let delovne dobe. Torej bi se v primeru zgoraj omenjenega znanca, po predlaganem predlogu, štela 4 leta po 3% in ne samo 3...
dobro se strinjam sicer je zanj prepozno ker je že statusno prešel med upokojence ampak za bodoče pa je prav.
tako bi bil tudi bolj vzdržen pokojninski sistem, saj bi s podaljševanjem priteklo več denarja v blagajno.
Bi pa jaz pustil to kot opcijo samoodločitve, ker verjamem da je v nekaterih branžah težje dosegati večjo dobo zaradi iztrošenosti.
vsekakor bi morali poseči tudi v branže, ker niso vse enako delujoče na človeka pri tem da smo ljudje različni in nekateri so fit nekateri pa ne.
torej upokojevanje pri 40 v nekih pogojih z možnostjo podaljšanja in rastjo %...ampak po mojem zamišljanju samo v gospodarstvu, ker v JS ni potrebe po podaljševanju.
mislim da to ne drži tako kot ste napisali .. preverjeno.. za 42 let ne dobim nič ... pa še z minimalnim količnikom 57,25 so me poslali v pokoj.. tako da nimam nobene vere več v ta sistem..
ne drži ali pa so vas izigrali, namreč za podaljšanje morate vložiti priglasitev, ker en gre kar avtomatsko alipač prej ni šlo. Očitno ste se upokojili pred nekaj leti ker sedaj ta procent že nekaj let ni izhodišče....
Drži. Če ni olajšav za znižanje starosti se z 40 let delovne dobe pri starosti 58 ne moreš upokojiti. Čakati moraš starost 60 let, takrat pa imaš 42 let delovne dobe, in ti dve leti se po sedanjem zakonu vrednotita samo po 1,36% in ne po 3%. To velja za vse kateri so zaposlili pred 20.letom starosti, saj MORAJO delati dlje, ker ne dosežejo pogoja STAROSTI. V teh primerih tudi ne velja, kar pravi pristojni minister, da bo za upokojitev zadoščalo 40 let dela.
V komentarjih je večinoma govora o podaljševanju zaposlitve po izpolnjenih pogojih za upokojitev, tu se vsako polno leto vrednoti po 3%. To podaljšanje izbere posameznik po lastni odločitvi. Pri tem podaljšanju zaposlitve posamezniku ZPIZ do 3 leta izplačuje tudi 40% pokojnine.
Nekateri državljani še imajo odmerni odstotek v višini 85% za pokojnino, bi se morali za to boriti, ne pa za tisti fičnik, tako bi bilo več efekta in manj jamranja.
Obenem je treba vpeljati pravico, podobno kot je to pri dohodnini, da vsak zaposleni otrok lahko prostovoljno izbere možnost, da njegovi pokojninski prispevki v višini recimo 10% gredo neposredno v pokojnino njegovim upokojenim še živim staršem.
kam pa s tem odstotkom ko starši preminejo?
Ko starši preminejo gre prostovoljni pokojninski prispevek spet vsem ostalim upokojencem.
S to pravico, da staršem pojačamo pokojnino bi neposredno spodbudili večjo rodnost in zmanjšali potrebo po uvažanju tuje neprilagojene delovne sile.
Kar se tiče rodnosti ne verjamem v vašo trditev, kar pa se tiče tuje delovne sile tudi ne bo šlo bre, ker je prejšnje generacija vztrajal pri izreku :' uči se da ti ne bo treba delat', in sedaj imamo en kup učenjakov ki jim ni treba delat, ki svoje otroke enako vzgajajo naprej da jim ne bo treba delat.
Dokler ne bomo motivirali rokodelskih poklicev ne bo delovne sile.
Torej keramičar vodovodar, tesar, elektrikar morajo biti stimulirani ali pa bomo imeli kot v nekih drugih državah, ko je hišnik ali vzdrževalec odjekta diplomirnai jiinženir elktrike, pa menja žarnice seveda nezadovoljen s plačilo, ker ima diplomo...ampak plača se delo, mar ne.
Pravica, da zaposlena oseba del, recimo 10%, svojih prispevkov za pokojninsko in invalidsko varstvo odvaja neposredno mesečno v pokojnino svojim še živečim upokojenim staršem je naravna pravica in dolžnost posameznika, da podpira in skrbi za preživetje svojih onemoglih, ostarelih staršev.
Tako je bilo milijone let in tako tudi mora biti v zdravorazumski svobodni družbi tudi v bodoče.
Če se s tem spodbudi prirast prebivalstva, bo ponudba domačih delavcev veliko večja in bo samoumevno tako več otrok prisiljenih delati karkoli jim bo pač tržno dosegljivo in sprejemljivo, namesto da sedaj edinčki stari tudi čez 30 let, živijo samsko udobno v hotelu mama in si izmišljujejo kaj bi ne delali.
Povečani rasti prebivalstva izobraževanje ne more slediti, tako, da bo glede na sposobnosti marsikdo prisiljen izbrati tudi nižje vrednotene poklice za preživetje.
kaj so za vas nižje vrednoteni poklici.
električar in vodovodar vam vzameta 30-40€/h, in kje vi živite??? in vsaka čast ker z rokami služijo. V naši državi jih vse preveč mlati prazno slamo odsluženih profesorjev, ki so pozabili da se svet vrti in vztrajajo pri paradigmah izpred 30 40 let in jih imajo za nove, najsi ekonomisti ali drugi.
kar se tiče preživljanja staršev zamujate, ker zakon o oskrbi je prejet in dela, kakor dela, sicer pa zakon nalaga da v primeru da starši nimajo dovolj recimo za DSO oskrbo, so avtomatično otroci dolžni skrbeti.
Vse našteto iz prve roke, tako da nebi naprej našteval?
Bistvo povečanja rodnosti naroda, je da za pokojnine staršev delno poskrbijo otroci iz svojih prispevkov za pokojnino in ne iz svojih neto plač.
To pomeni, več kot bo starš imel otrok višjo bo imel pokojnino. Nujno je čustveno in denarno povezati ta dva pojma.