28. 5. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
Pojasnjujemo, da so pogoji za starostno upokojitev določeni v prvem in četrtem odstavku 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljevanju ZPIZ-2). Prvi odstavek določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Četrti odstavek določa, da ne glede na navedeno, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.
V 28. členu ZPIZ-2 je urejeno znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Starostna meja se lahko zniža zaradi:
- skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok,
- služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in
- vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta starosti.
Do znižanja starostne meje po prvi alineji je upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva užival moški. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 61. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 56. leta starosti (ženska) oziroma do dopolnjenega 58. leta starosti (moški). Do znižanja starostne meje po drugi alineji je upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenega 58. leta starosti. Do znižanja starostne meje po tretji alineji sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se jima lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena ZPIZ-2, največ do dopolnjenih 57 let (ženska) oziroma 58 let starosti (moški).
Starostna pokojnina se skladno s prvim odstavkom 37. člena odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 29,5 %, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve. Za 40 let pokojninske dobe odmerni odstotek znaša 63,5 %.
Skladno z 8. odstavkom 37. člena ZPIZ-2 se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona (to je 40 let pokojninske dobe brez dokupa in starost 60 let z možnostjo olajšav, ki so bile navedene zgoraj) in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju po uveljavitvi tega zakona, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %.
Možnost ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa torej v praksi pomeni, da se vsako nadaljnje leto nad 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, ovrednoti tako, da je vsakih šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednih en in pol odstotek, torej 3 % za eno leto oziroma 9 % za tri leta. Odstotek za odmero starostne pokojnine se v tem primeru določi tako, da se pridobljen odstotek ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa prišteje k odstotku za odmero starostne pokojnine za pokojninsko dobo brez dokupa, ki jo je zavarovanec dopolnil do dneva izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri minimalni starosti.
Če bi torej posameznik v prihodnosti izpolnil t.i. »polne« pogoje za upokojitev skladno s 4. odstavkom 27. člena ZPIZ-2, torej 40 let pokojninske dobe brez dokupa in 60 let starosti z možnostjo olajšav, in bi še nadalje ostal v zavarovanju za polni delovni čas, bi se mu doba ugodnejše vrednotila na način, da bi imel za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerni odstotek 63,5 %, vsake nadaljnje pol leta pa bi odmerni odstotek znašal 1,5 % vendar največ tri leta (skupaj največ 9 %). Po 43. letu se doba zopet vrednoti po rednih odstotkih.