Lahko bi uvedli pozitivno razlago molka organa - če ni odgovora v zakonskem roku se šteje, da je soglasje dano.
Tako bi bili na dobri poti da postanemo pravna država.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakonsko določanje roka za izdajo odločbe oziroma opravo materialnega ali procesnega dejanja je namenjeno zaščiti stranke pred pasivnostjo organa. S tem se vzpostavlja ena od osnovnih procesnih pravic stranke, to je pravica do odločitve v zakonitem roku. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) določa rok za izdajo odločbe na prvi in drugi stopnji, prav tako določa rok za izdajo t.i akcesornih aktov, kot so soglasja ali mnenja drugega organa. Ureditev rokov in posledic njihove zamude je v omenjenih primerih različna, zaradi različnosti pravnih situacij in morebitnih posledic za javni ali privatni interes.
Ne izdaja odločbe v zakonitem roku po ZUP predpostavlja fiktivno zavrnitev zahtevka, kar stranki v postopku na prvi stopnji omogoča vložitev pritožbe, na drugi stopnji pa vložitev tožbe. To pomeni, da stranka z iztekom roka pridobi aktivno legitimacijo za vložitev pravnega sredstva. Stranka mora presoditi, ali bo vložila pravno sredstvo in na ta način varovala svoj pravni položaj v zvezi s pravočasnim odločanjem, ali pa bo čakala na odločitev organa. Slednji mora namreč kljub prekoračitvi roka za izdajo odločbe postopek nadaljevati in si prizadevati, da čim prej izda zakonito odločbo, ki bo temeljila na pravilno in popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju, pri tem pa upoštevati procesne pravice strank. Hkrati je treba opozoriti, da vsaka prekoračitev roka za izdajo odločbe ne pomeni nujno nezakonitega ravnanja organa, če zaradi razlogov na strani stranke postopka ni bilo mogoče zaključiti v roku (npr. zaradi prošenj za podaljšanje roka, preložitve ali prekinitve ustne obravnave ipd.) ali če postopka ni bilo mogoče zaključiti iz drugih upravičenih razlogov (npr. zahtevnosti ugotavljanja in razčiščevanja dejanskega stanja).
Zakon v zvezi z ne izdajo odločbe vzpostavlja t.i. fikcijo negativne odločitve, ki stranko pred pasivnostjo varuje tako, da ji omogoča vložitev pravnega sredstva, s čimer ji zagotovi preučitev razlogov za zamudo in morebiten prenos pristojnosti na drugo stopnjo. Zaradi nepredvidljivih posledic, ki bi jih lahko imela morebitna vzpostavitev t.i. fikcije pozitivne odločitve v smislu, da je s potekom zakonitega roka ugodeno zahtevku, zaradi zaščite javnega interesa in interesa drugih prizadetih oseb, takšno pravilo v ZUP ni vzpostavljeno. Zakon se namreč uporablja v vseh upravnih postopkih na ravni države in lokalnih skupnosti, če ni določeno drugače. Zaradi pravne varnosti je morebitno urejanje domneve pozitivne odločitve smiselno na konkretnih upravnih področjih, ki so urejeni s področno zakonodajo, če se presodi, da s tem ne more nastati nepopravljiva ali težko popravljiva škoda za javni ali zasebni interes. Zato je pred zakonitim določanjem pozitivne fikcije treba ugotoviti, ali so njeni učinki sprejemljivi za varstvo zaščitenih interesov oziroma ali ne bi nesorazmerno posegli vanje. Ob navedenem je sicer treba zagotoviti objektivne možnosti organov, da lahko odločajo v zakonitem roku.
Za razliko od pravil o izdaji odločb je v ZUP vzpostavljena fikcija pozitivne odločitve pri izdaji soglasij in mnenj. Če organ, ki mora na zahtevo drugega organa izdati soglasje ali mnenje, soglasja ne izda v zakonitem roku, se šteje da je izdal pozitivno soglasje, postopek se zato lahko nadaljuje; če ne izda mnenja pa se lahko odloči brez mnenja. V primeru ne izdaje soglasja ali mnenja ne nastanejo neposredne pravne posledice za varovan javni ali zasebni interes, zato je takšna ureditev smiselna in primerna tudi na splošni ravni. Tudi v primeru soglasij in mnenj sicer velja, da področni zakon lahko pravne posledice zamude uredi drugače kot splošni zakon, če za to obstaja realna potreba.
Sklepno lahko ugotovimo, da je na ravni ZUP že vzpostavljena fikcija pozitivne odločitve zaradi molka organa, vendar v omejenem obsegu, ki še zagotavlja potrebno varstvo javnega in zasebnega interesa in s tem predvidljivo in varno pravno okolje. Do vzpostavitev fikcije pozitivnega moka pri izdaji odločb je Ministrstvo za javno upravo zadržano in takšne rešitve zaradi omenjenih razlogov ne bi podprlo.