4. 6. 2024
Odziv Ministrstva za finance
Opravljanje plačilnih storitev ureja Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20), ki podrobneje ureja pogoje za opravljanje plačilnih storitev v Republiki Sloveniji, ter pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev, ne predpisuje pa obveznosti, da poslovni subjekti poslujejo preko TRR v Republiki Sloveniji, saj bi bilo to v nasprotju s predpisi Evropske unije.
Za vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih je bila v okviru Evropske unije sprejeta Uredba (EU) št. 260/2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih (UL L št. 94/12 z dne 30. 3. 2012), ki v 9. členu določa, da plačnik, ki želi izvršiti kreditni prenos prejemniku plačila, ki ima odprt plačilni račun v Evropski uniji, ne sme navesti države članice EU, v kateri naj bi se ta plačilni račun nahajal. V skladu z omenjeno določbo je torej prepovedano, da plačnik pogojuje v kateri državi članici EU mora imeti prejemnik plačila odprt plačilni račun, da bo izvršil plačilo, če je plačilo izvedeno v evrih. Enaka prepoved velja tudi za prejemnika plačila, ki ne sme pogojevati v kateri državi članici EU mora imeti plačnik račun s katerega bo izvršeno plačilo. Glede na to je prepovedano pravne in fizične osebe omejevati pri njihovi odločitvi, v kateri državi članici EU bodo imele odprt plačilni račun in preko njega opravljale plačila. Zato bi bila ureditev, ki bi od delodajalcev zahtevala odprtje TRR v Republiki Sloveniji v nasprotju z navedeno uredbo.
Pojasnjujemo tudi, da Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US in 131/23 – ZORZFS; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) v zvezi z obveznostjo odprtja transakcijskega računa v tretjem odstavku 37. člena določa, da morajo imeti vse osebe, ki so za davčne namene dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z 31. členom ZDavP-2, pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun, pri tem pa ni pomembno, ali je transakcijski račun odprt pri ponudniku plačilnih storitev v Republiki Sloveniji ali v tujini, saj ZDavP-2 ne določa obveznosti nakazovanja prejemkov na transakcijske račune, odprte v Republiki Sloveniji. Ob tem dodajamo, da mora poslovni subjekt v skladu z 52. in 53. členom Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14, 39/22 in 14/23) davčnemu organu sporočiti podatek o transakcijskem računu v tujini, v nasprotnem primeru se kaznuje z globo.
Glede na predhodna pojasnila predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
To je v nasprotju z EU zakonodajo.
Problem je drugje.
Sam imam podjetje, pa imam TRR odprt tako v SLO in v tujini.
Za to, kar plačam v Sloveniji v povprečju 150 EUR mesečno, me v tujini stane 16 EUR z boljšo odzivnostjo bank.
LP
Na kakšen način pa bi pripomogel račun v RS, če bi ga podjetje vzdrževalo skoraj praznega oz. ga imelo zgolj zaradi nekega pravila?
Če so druge stvari predrage potem pa plačaj 246€ takse in založi 2400€ za začetne stroške (ki jih dobiš vrnjene) in predlagaj stečaj nad tem podjetjem.. če imaš sodno odločbo in je že poteklo 60 dni od pravnomočnosti ter so ti še vedno dolžni podjetje pa nima računa v banki v RS se šteje da je to podjetje insolventno.
Problem rešen
Aja, za pa sem glasoval ker ne zanima kaj bodo odgovorili "tisti tam zgoraj".
Drugače je predlog čist mim.
Predlagatelj,to je vprašanje za NPU in FURS ,ki gledajo vsa leta vstran.
Vsako plačilo,ki je izvedeno v SLO mora biti transferirano v Slovensko banko,tako se mi zdi vsaj kmečka logika.
Od tega pobira FURS davek.Če se ne motim ,me naj kdo popravi.
Če denar nakazovan vizven Slo je to za mene pranje denarja.
A zlomka ,razni Snegoti delajo reklamo,kako lahko Slovenci odpirajo podjetja v tujini in se jim denar steka tja.
Vprašanje za FURS,ali vedo koliko denarja ti ljudje zaslužijo in ali so ti ljudje davčni zavenzanci v Slo ali drugje.Če pobirajo denar ,vsaj tako je v AUT in Nem pobira pristojna država.
Ni čudno ,da se Kapital postavlja na zadnje noge in rjove na vlado,vlada pa glavo v pesek.Slovenci smo tukaj doma in ne kje drugje.
Pa še to ,če ni letnih bilanc do konca Marca,predlagam 500.000 eur kazni za podjetje
Jaz te popravljam.
FURS ne pobira davka (DDV) od izvedenega plačila, pač pa od izdanega računa. Davek je potrebno plačati tudi, če račun ni plačan.
Če smo v EU in smo v EU vsi enakopravni, bi to moralo biti enakovredno, da imaš račun kjerkoli.
Če imaš do podjetja terjatev in se mu ne moreš obesiti na račun, so še drugi postopki.
Upnik, ki ne dobi plačila, lahko sproži stečaj podjetja in potem dobi (delno) poplačilo iz stečaja po prioritetnih listah.
Če gre za res tako priznano slovensko podjetje, se najbrž stečaja ne bodo šli.
Glasoval sem za, vendar bi bilo bolje, da za vse zaposlene veljajo enaki pogoji v celotni EU, ne glede na to kje se nahaja TRR.
Enak problem se pojavi pri vseh vrstah drugih izvržb - sodnih izterjav tudi med poslovnimi subjekti. Verjetno tudi pri izvržbah FURSa ali ostalih ustanov, tudi če se utaji davke ali ostale prispevke v škodo države. Da o vpogledu v poslovanje take družbe niti ne govorimo. Če je družba registrirana v SLO naj ima račun pri eni od bančnih poslovalnic v SLO in tovrstnih težav ne bo.
V kolikor se je sprejel sporazum o izročitvi prometnih prekrškov med članicami EU, naj se še glede bančnih transakcij in pregledov. FURS bi naj imel vpogled na vse račune (med zadnjimi v EU so to omogočile tudi Avstrijske banke, že pred njimi pa tudi Švicarske).
Sam sem bolj naklonjen možnosti izterjave sredstev iz tujine.
Sem proti predlogu, tudi delojemalci ne rabimo imeti računa pri domačih bankah. Predlog bi moral biti, da je izterjava dolgov enaka v primeru, če ima delodajalec račun v tujini oz. v Sloveniji (če ni, se nisem pozanimal).