Pozdravljeni,
ker so pokojnine sramotno nizke in z njimi ni mogoče preživeti pa niti životarit ne so upokojenci prisiljeni delat, vendar za 60 ur mesečno zelo težko najdeš delo...ali povišajte cenzus ur na vsaj 90 ur mesečno ali pa povišajte pokojnine.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Področje začasnega in občasnega dela upokojencev je urejeno v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22 in 59/22 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) v členih 27. a do 27. g.
Na podlagi 27. a člena ZUTD se začasno ali občasno delo opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:
Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče. 27. b člen določa upravičenca do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu, ki je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.
Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.
Omejitve začasnega ali občasnega dela so določene v 27. c členu ZUTD, v skladu s katerim lahko upokojenec začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur.
Bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, tako, da se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur.
Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Na novo določeni znesek urne postavke velja od marca tekočega leta do izteka meseca februarja v naslednjem koledarskem letu (za januar in februar se torej še upošteva urna postavka, določena v predhodnem letu), medtem, ko nova omejitev najvišjega letnega dohodka velja za tekoče koledarsko leto.
Od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025 znaša najnižja urna postavka za opravljeno začasno in občasno delo upokojencev, usklajena z rastjo minimalne plače, 7,21 evrov bruto, medtem, ko je najvišji dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v višini 10.781,07 evrov bruto določen za koledarsko leto 2024 (od 1. januarja do 31. decembra 2024).
Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
Nadalje 27. č člen ZUTD določa, da je delodajalec za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.
V skladu s 27. d členom ZUTD je delodajalec na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.
Na podlagi 27. e člena ZUTD delodajalci od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, obračunajo dajatev v višini 25 %. Zavezanec za plačilo dajatve je delodajalec.
Dohodek, dosežen iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela, se davčno obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2 in je obremenjen praktično enako kot zaslužek iz dela po podjemni pogodbi. Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upokojencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu, od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, pa je, kot že navedeno, potrebno obračunati in plačati posebno dajatev v višini 25 %; obračun dajatve od začasnega ali občasnega dela se odda skupaj z obračunom davčnega odtegljaja za dohodke po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki niso dohodki iz delovnega razmerja (REK-2 obrazec). Nadalje je potrebno od dohodka oziroma na dohodek obračunati in plačati tudi prispevek za posebne primere zavarovanja (8,85 %) ter prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), delodajalec pa mora upokojenca vključiti tudi v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (pavšalni znesek, ki v letu 2024 znaša 6,63 evrov). Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Po določbah desetega odstavka 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost
Predlagatelj Vladi Republike Slovenije predlaga spremembo ZUTD v delu, ki določa omejitev obsega dela na strani upokojenca. Predlagatelj predlog utemeljuje z navedbami, da so upokojenci zaradi nizkih pokojnin prisiljeni dodatno delati, vendar se delo za 60 ur mesečno zelo težko najde, zato predlaga povišanje navedene omejitve na vsaj 90 ur mesečno.
Po preučitvi predloga ministrstvo ugotavlja, da ni sprejemljiv.
Posebnost začasnega ali občasnega dela upokojencev, urejenega z ZUTD je, da pri tovrstnem razmerju ne gre za delovno razmerje, ampak za civilnopravno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upokojencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, in se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Začasna in občasna dela se opravljajo, ko drugih pogodb civilnega prava (npr. avtorske ali podjemne pogodbe) ni dopustno sklepati, ker delo vsebuje elemente delovnega razmerja (ti so podani v primeru prostovoljne vključitve delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebnega in nepretrganega opravljanja dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
Pri atipičnih oblikah dela, ki so si po svojem načinu izvajanja precej blizu delovnemu razmerju (npr. začasno in občasno delo upokojencev, študentsko delo), sta za takšno obliko del v razmerju do delovnega razmerja kot edini razlikovalni element značilni predvsem občasnost in začasnost dela (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 82/2013 in opr. št. VIII Ips 87/2016 ipd.). Že sam naziv instituta razkriva, da gre za kratkotrajnejšo obliko dela, ki mora že po svoji naravi ostati omejeno. Omejitev ur začasnega in občasnega dela pri delodajalcu na mesečnem nivoju zmanjša možnost zlorab v primerih, ko bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, hkrati pa se z njim delodajalcu omogoča prožnejše organiziranje delovnega procesa in najemanje delovne sile za občasna in začasna dela, predvsem v primerih bistvenega povečanja obsega dela, ki traja le nekaj dni v mesecu, torej za dela, za katera sklenitev delovnega razmerja zaradi svoje nestalne in občasne narave ni smiselna (npr. sanacija škode, razprodaje ipd.).
Elementa začasnosti in občasnosti v okviru možnih načinov opravljanja dela je mogoče opredeliti pri delih, ki se opravljajo določen krajši čas oziroma od časa do časa. Začasnost oziroma občasnost dela je treba presojati v kontekstu razmerja do dela, ki ga pri delodajalcu na podlagi pogodb o zaposlitvi opravljajo delavci v delovnem razmerju, saj gre za bistven razlikovalni znak med tema dvema načinoma opravljanja dela. V primeru obstoja elementov delovnega razmerja (prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, nepretrgano delo, delo za plačilo, opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca) pa splošna delovna zakonodaja opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava prepoveduje, razen če tako določa zakon (drugi odstavek 13. člena Zakona o delovnih razmerjih). V primeru začasnega in občasnega dela upokojencev se to delo lahko sicer lahko opravlja na način, da vsebuje tudi nekatere elemente delovnega razmerja, občasnost in začasnost dela pa sta z zakonskimi pravili, določenimi v ZUTD, smiselno opredeljena z omejenim mesečnim fondom ur in najvišjim možnim letnim dohodkom za opravljeno delo. Pri tem pa je treba izrecno poudariti, da gre pri začasnem in občasnem delu upokojencev za delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, ter konkurira ostalim pravnim oblikam, na podlagi katerih se lahko delo opravlja (tudi pogodbi o zaposlitvi). Zaradi nižjega stroška takšnega dela in večje fleksibilnosti je konkurenca napram drugim oblikam dela še toliko večja. S širitvijo uporabe določenih institutov (zviševanje dovoljenega fonda ur in omejitve dohodka), ki so sicer v domeni pogodbe o zaposlitvi, na druge oblike dela, je mogoče doseči celo nasprotni učinek od želenega – poveča se interes po uporabi določene oblike dela v primerih, ki niso upravičeni ali so celo nezakoniti (uporaba te oblike dela kot alternative zaposlovanju), hkrati pa se s tem razvodeni osnovni namen te oblike dela tako za upokojence kot za delodajalce (enostavnost, začasnost, občasnost, fleksibilnost…).
V skladu z navedenim ministrstvo predloga ne more podpreti.