27. 6. 2024
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 s spremembami in dopolnitvami; ZJRM-1) v 8. členu določa zakonske znake različnih prekrškov glede povzročanje hrupa. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju in škodljivo vpliva na okolje.
Namen predmetnega člena je zavarovanje miru in počitka občanov, pri čemer je kršitev lahko storjena bodisi na javnem kraju bodisi v zasebnem prostoru.
V prvem odstavku 8. člena ZJRM-1 je konkretno opredeljen čas kršitve, in sicer, kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev (83,46 EUR) do 50.000 tolarjev (208,65 EUR). Medtem ko je v drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 določeno, da kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev (104,32 EUR). Kršitev drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 časovno ni določena, zato je lahko kršitev storjena tudi podnevi.
V tretjem in četrtem odstavku istega člena so opredeljene globe za pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ter njihove odgovorne osebe, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 8. člena ZJRM-1.
Policija je skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZJRM-1 izvirno stvarno pristojna za izvajanje nadzora nad določbami tega zakona.
Policija vsakodnevno obravnava kršitve javnega reda in miru zaradi prijave o domnevnem povzročanju hrupa. Poudarjamo, da policija v večini primerov obravnava prijave kršitev s hrupom v gostinskih lokalih ali na javnih prireditvah; če je hrup posledica dovoljene dejavnosti (npr.: javna prireditev), za katero je izdano ustrezno dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, še ne pomeni dejanske kršitve.
Policisti bodo v primeru tovrstnih prijav najprej izhajali iz izjave oškodovanca (žrtve hrupa), čeprav sama izjava ne pomeni nujno tudi dokončne nadaljnje odločitve o ugotovljeni kršitvi v prekrškovnem postopku. Oškodovancu prekrška je moten mir in počitek z nedovoljeno dejavnostjo ali aktivnostjo. Policija lahko ob dejanski zaznavi kršitve povezane s hrupom v posameznem gostinskem lokalu, predvsem po 22. uri, pristojnemu občinskemu organu poda predlog za skrajšanje obratovalnega časa gostinskega lokala. Prav tako pa lahko policija zaradi preprečitve nadaljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur. V prekrškovnem postopku policisti zbirajo obvestila in dokaze ter ugotavljajo vse okoliščine v zvezi z domnevno prijavo o povzročanju hrupa.
Zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 so izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika[1], kar pomeni, da če policist v prekrškovnem postopku, na podlagi ugotovljenih dejstev in dokazov ugotovi posledico hrupa pri posamezniku, so izpolnjeni zakonski znaki prekrška povzročanje hrupa. V teh primerih policist v prekrškovnem postopku lahko sankcionira storilca tega prekrška, ne da bi moral uporabiti napravo za merjenje hrupa. Namreč veljavna zakonodaja uporabo te naprave ne predvideva za dokazovanje predmetnega prekrška.
Pripominjamo, da nadzor nad izvajanjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, ki so na podlagi drugega odstavka 6. člena te uredbe tudi pristojni za izvedbo in ocenjevanje kazalcev hrupa. Če je vir hrupa gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, ali gradbišče, ki obratuje ob sobotah po 16. uri ali ob nedeljah ali dela prostih dnevih, se hrup v okolju ocenjuje na podlagi ekvivalentnih ravni hrupa med obratovanjem vira hrupa.
Iz opisanega izhaja, da policija za ugotavljanje morebitnih kršitev 8. člena ZJRM-1 ne potrebuje dokazovati obstoja kršitve z merilnimi napravami.