27. 6. 2024
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Pojasnjujemo, da Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 s spremembami in dopolnitvami; ZJRM-1) v 8. členu določa zakonske znake različnih prekrškov glede povzročanje hrupa. Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju in škodljivo vpliva na okolje.
Namen predmetnega člena je zavarovanje miru in počitka občanov, pri čemer je kršitev lahko storjena bodisi na javnem kraju bodisi v zasebnem prostoru.
V prvem odstavku 8. člena ZJRM-1 je konkretno opredeljen čas kršitve, in sicer, kdor na nedovoljen način med 22. in 6. uro moti mir in počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev (83,46 EUR) do 50.000 tolarjev (208,65 EUR). Medtem ko je v drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 določeno, da kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev (104,32 EUR). Kršitev drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 časovno ni določena, zato je lahko kršitev storjena tudi podnevi.
V tretjem in četrtem odstavku istega člena so opredeljene globe za pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ter njihove odgovorne osebe, v povezavi s prvim in drugim odstavkom 8. člena ZJRM-1.
Policija je skladno z določbo prvega odstavka 27. člena ZJRM-1 izvirno stvarno pristojna za izvajanje nadzora nad določbami tega zakona.
Policija vsakodnevno obravnava kršitve javnega reda in miru zaradi prijave o domnevnem povzročanju hrupa. Poudarjamo, da policija v večini primerov obravnava prijave kršitev s hrupom v gostinskih lokalih ali na javnih prireditvah; če je hrup posledica dovoljene dejavnosti (npr.: javna prireditev), za katero je izdano ustrezno dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, še ne pomeni dejanske kršitve.
Policisti bodo v primeru tovrstnih prijav najprej izhajali iz izjave oškodovanca (žrtve hrupa), čeprav sama izjava ne pomeni nujno tudi dokončne nadaljnje odločitve o ugotovljeni kršitvi v prekrškovnem postopku. Oškodovancu prekrška je moten mir in počitek z nedovoljeno dejavnostjo ali aktivnostjo. Policija lahko ob dejanski zaznavi kršitve povezane s hrupom v posameznem gostinskem lokalu, predvsem po 22. uri, pristojnemu občinskemu organu poda predlog za skrajšanje obratovalnega časa gostinskega lokala. Prav tako pa lahko policija zaradi preprečitve nadaljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur. V prekrškovnem postopku policisti zbirajo obvestila in dokaze ter ugotavljajo vse okoliščine v zvezi z domnevno prijavo o povzročanju hrupa.
Zakonski znaki prekrška po prvem (in tudi drugem) odstavku 8. člena ZJRM-1 so izpolnjeni že v primeru, ko storilec s hrupom moti mir ali počitek posameznika[1], kar pomeni, da če policist v prekrškovnem postopku, na podlagi ugotovljenih dejstev in dokazov ugotovi posledico hrupa pri posamezniku, so izpolnjeni zakonski znaki prekrška povzročanje hrupa. V teh primerih policist v prekrškovnem postopku lahko sankcionira storilca tega prekrška, ne da bi moral uporabiti napravo za merjenje hrupa. Namreč veljavna zakonodaja uporabo te naprave ne predvideva za dokazovanje predmetnega prekrška.
Pripominjamo, da nadzor nad izvajanjem Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, ki so na podlagi drugega odstavka 6. člena te uredbe tudi pristojni za izvedbo in ocenjevanje kazalcev hrupa. Če je vir hrupa gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, ali gradbišče, ki obratuje ob sobotah po 16. uri ali ob nedeljah ali dela prostih dnevih, se hrup v okolju ocenjuje na podlagi ekvivalentnih ravni hrupa med obratovanjem vira hrupa.
Iz opisanega izhaja, da policija za ugotavljanje morebitnih kršitev 8. člena ZJRM-1 ne potrebuje dokazovati obstoja kršitve z merilnimi napravami.
Sicer dober predlog samo ti povem da s tega ne bo nič ker policija ni in ne more biti pooblaščena za to. Ni to nekaj da samo prideš tja in prižgeš inštrument, na žalost gre tako vem pa da naš državni aparat ne bo ničesar spremeil. Na tem področju se je že marsikaj predlagalo s strani stroke, ne javnosti pa ni šlo čez tako da tudi s tem na žalost ne bo nič.
Podpiram. onesnaženje s hrupom, zlasti v strnjenih naseljih turistisčnih točk je preseglo vse meje. Ker inšpekcija ne deluje kot bi morala (zlasti od 22-6 ure je povsem nedosegljiva) podpiram predlog, da bi nadzor izvedli policisti. Vsekakor je potrebno povečati tudi višino globe za prekršek.
Švica ima zadevo pošlihtano, 80 dcb in pika, lahho 1x prideš čez, naslednjič zaključijo koncert, sploh se organizator z inšpektorjem ne more pogovarjat, kaj vse bi naredil, da ne bi prišlo do te napake. Seveda se ne da zadeve posploševat na manjše zabave, a hrup je hrup, ki dolgoročno prinaša posledice.
Hrup in z njim povezane kršitve opredeljujeta Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) (Ur. l. RS, št. 70/06) in Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05). Uredba ureja predvsem področje hrupa, ki izhaja iz dejavnosti različnih subjektov. Pristojnost za izvajanje nadzora nad spoštovanjem določb uredbe imajo inšpektorji za varstvo okolja.
V pristojnosti policije pa je izvajanje ukrepov za prekrške po 8. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru. Po prvem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 moti mir in počitek ljudi s hrupom, pri čemer ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege. Globa za ta prekršek znaša od 83,46 do 208,65 evra. Po drugem odstavku tega člena se za prekršek kaznuje, kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi, kar ni posledica dovoljene dejavnosti
Žal policija za merjenje hrupa nima decibel metrov!?
Ozvočenje iz The Hotela
Prijavljeno: 07. september 2023
Objavljeno: 08. september 2023
Četrtna skupnost: CENTER
V novem The Hotelu imajo vsak večer, tudi v času, ko so spontani ulični nastopi prepovedani, glasne nastope na gostinskem vrtu. Njihova glasba se sliši več ulic stran. Prosimo, da ukrepate in prepoveste tako navijanje glasbe pred hotelom na Cankarjevem nabrežju.
Odgovor pripravil : Odsek za pobude meščanov
Odgovorjeno: 24. oktober 2023
Spoštovani,
zahvaljujemo se za vaše sporočilo. Sporočamo vam, da lokalne skupnosti nimamo nobene pristojnosti nadzora nad hrupom. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju nadzor nad hrupom namreč izvaja državni Inšpektorat RS za okolje in energijo. Prav zaradi velikega števila pritožb smo organizirali delovni sestanek in jih zaprosili, da pritožbe občanov MOL glede hrupa obravnavajo oz uvedejo postopke v skladu z veljavno zakonodajo. Zato vse prizadete naprošamo, da se obrnete neposredno na njih. Njihov kontakt je: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana, 01 420 44 88, gp.irsoe@gov.si
Če pa je prišlo do kršenja nočnega miru in počitka (ki velja med 22. in do 6. uro naslednjega dne), se prosimo obrnite na Policijo. Njihova telefonska kontakta sta: 113 in 080 1200. Za reševanje problema s hrupom v okviru naših pristojnosti, smo vse lastnike in najemnike gostinskih obratov o pritožbah seznanili, ter jih opozorili naj glasbo predvajajo na primerni jakosti. Ker trenutno drugih zakonskih možnosti nimamo, bomo z opozorili nadaljevali tudi v bodoče.
Lep pozdrav,
Odsek za pobude meščanov
www.regionalobala.si/novica/je-slo-za-prekrsek-zaradi-hrupa-gradbenih-strojev-na-novi-dolinski-posredovala-policija
Ugotovljeno je bilo, da gre za hrup, ki nastaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je kršitev predpisana v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Podan bo predlog za uvedbo postopka o prekršku zoper odgovorno in pravno osebo na Inšpektorat RS za okolje in prostor," so nam pojasnili na PU Koper.