14. 5. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) smo preko spletnega orodja predlagam.vladi.si. prejeli odstopljeno pobudo, v kateri avtor predlaga, da bi se v pokojninsko dobo upoštevalo tudi praktično izobraževanje in raziskovalno delo pod vodstvom mentorja v delovni organizaciji na enak način kot je sedaj urejeno priznavanje pokojninske dobe za študente po 18. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljevanju: ZPIZ-2).
MDDSZ v zvezi s posredovanim predlogom z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja pojasnjuje, da se v skladu z 18. členom ZPIZ-2 obvezno zavarujejo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter opravljajo začasna in občasna dela v skladu s predpisi, ki urejajo ta dela. Vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je urejena od 1. 2. 2015 dalje, ko je nost na tem področju prinesel 3. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 95/14). Mladi so na ta način vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter iz tega naslova pridobijo določen obseg zavarovalne dobe še pred vstopom na trg dela. Trajanje dobe se ugotovi tako, da se prizna po 1 mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60% povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun. Osnova za določitev pokojninske osnove se oblikuje na podlagi podatkov Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), s katerimi se na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: Zavod) izračuna dolžino pokojninske dobe za nazaj.
V zvezi z navedbami predlagatelja bi želeli opozoriti, da je obvezno zavarovanje dijakov in študentov pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih eksurzijah že urejeno preko obveznosti vključitve v posebne primere zavarovanja v 20. členu ZPIZ-2. V primerih opravljanja navedenih dejavnosti se oseba zavaruje zgolj za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Po 143. členu ZPIZ-2 se za ta namen plačujejo zgolj pavšalni prispevki, ki jih določi Zavod, na podlagi predmetne vključitve v zavarovanje pa imajo zavarovanci lahko pravice zaradi nastopa rizika invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Predmetno zavarovanje ne prinaša pravic, kot je upravičenost do priznanja pokojninske dobe. V zvezi s primerjavo s študentskim delom pojasnjujemo, da so osebe, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2, dolžne v ta namen plačevati tudi prispevke, ki po svoji višini niso primerljivi pavšalnemu prispevku, ki se plača na podlagi vključitve v posebne primere zavarovanja. Ker gre za plačilo višjih prispevkov, so tudi pravice, ki jih osebe pridobijo na podlagi takega zavarovanja, višje od pravic, ki se priznavajo na podlagi posebnih primerov zavarovanja. Dejstvo, da se v praktičnem izobraževanju ali pri raziskovalnem delu lahko opravi veliko oziroma celo več dela, na priznavanje pravic iz pokojninskega zavarovanja nima vpliva. V konkretnem primeru gre namreč za primer nastopa določenega rizika, med katerimi sta invalidnost in smrt, pravice pa se lahko priznajo zgolj za riziko, za katerega so osebe zavarovane. Skladno s pokojninsko zakonodajo se namreč šteje, da praktično pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti in v nekaterih primerih celo smrti.
Zakonodajalec na ta način varuje osebe, ki opravljajo dejavnost, saj jim zavarovanje za navedena tveganja zagotavlja pravice iz invalidskega zavarovanja (na podlagi ugotovljene invalidnosti). Zavarovanci so tako v primeru nastopa invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ob izpolnjevanju pogojev lahko upravičeni do invalidske pokojnine, kot če bi bili obvezno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru nastopa smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, pa so preživeli družinski člani ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do družinske oziroma vdovske pokojnine, kot če bi bila taka oseba obvezno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Prav tako je potrebno razlikovati med cilji oziroma namenom t.i. študentskega dela na eni in opravljanjem praktičnega dela na drugi strani. Medtem ko je študentsko delo omogočeno z namenom pridobivanja dodatnega zaslužka v času izobraževanja in je ekonomske narave, pa gre pri praktičnem pouku za aktivnosti, ki so del programa izobraževalne ustanove ter so zahtevane ali organizirane z namenom, da posameznikom omogočajo pridobivanje izkušenj in novih praktičnih znanj, ki so nujna za opravljanje bodočega poklica.
V zvezi s predlogom na koncu pojasnjujemo, da spremembe pokojninske in invalidske zakonodaje v zvezi z izpostavljeno vsebino niso predvidene, saj imajo osebe pri opravljanju svojih aktivnosti ob nastanku zavarovanega primera zagotovljeno minimalno socialno zaščito.
www.gov.si/teme/zacasno-in-obcasno-delo-dijakov-in-studentov/
Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Od te vrste dela pa se prav tako plačujeta koncesijska in dodatna koncesijska dajatev. Prispevke in dajatve od začasnega in občasnega dela dijakov in študentov obračuna in poravna posrednik ob izvedbi plačila dijaku in študentu.
Pozdravljeni,
lahko potrdim, da smo na zadnji seji MeKoS sprejeli skupno stališče, da bo MeKoS zaprosil za sestanek Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti takoj, ko bodo znana izhodišča pokojninske roforme. V MeKoS smo namreč prepričani, da so pokojnine stvar tako mladih kot tudi starejših, zato si nadejamo dialoga z ministrstvom.
Lep pozdrav
Simon Trussevich
__________
e-mail: simon.trussevich@dijaska.org
tel. št.: +386 64 246 511
Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana
__________
Predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije
predlagam.vladi.si/predlog/17758
predlagam.vladi.si/predlog/10000
Popolna podpora predlogu, ker je logičen in dobronameren, tako do študentov kot tudi pokojninskega sistema! ZA!
Velika podpora predlogu! Zakaj le ne bi uvedli polojninske dobe za študijske prakse! ZA!
Spoštovani,
Najprej vsem iskrena hvala, ki ste in še boste glasovali ZA omenjeni predlog.
Hvala za vse komentarje, vendar se z vsemi ne strinjam. Res je, da študenti optavljajo študijske obveznosti za svojo karierno prihodnost, vendar to še ne pomeni, da se jim študijska praksa ne bi smela šteti v pokojninsko dobo, saj se študijske prakse opravljajo v učnih ustanovah, kjer se izvajajo dejavnosti v realnem delovnem okolju in ima delo študenta efekt na delovni proces in delovno uspešnost organizacije kjer opravljajo prakso.
Študija ni za enačiti z brezposelnostjo, kot je navedeno v enem od komentarjev, saj študent opravlja študijske obveznosti in ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz statusa študenta in ne iz statusa brezposelne osebe.
Tudi neformalnega vseživljenjskega učenja ne gre enačiti s formalnim izobraževanjem.
Res je, da po aktualni zakonski ureditvi, niso vplačani prispevki za pokojninsko dobo po Pogodbi o praktičnem izobraževanju, vendar ravno slednje omenjeni predlog obravnava. Torej, da bi se poleg zaslužka za delo na študijski praksi, vplačevalo tudi za pravice iz PIZ.
Redno delovno razmerje in samozaposlitev nista edini možnosti za vštevanje pokojninske dobe, saj kot omenjam že v 5. odstavku predloga, se pokojninska doba šteje tudi iz dela po drugem pravnem razmerju, kot so Podjemna in avtorska pogodba ter Študentsko delo. Iz česar sledi, da pravni temelj za realizacijo obravnavanega predloga obstaja.
Še enkrat hvala vsem za glasovanje in komentiranje. Upam in verjamem, da sem vam uspel odgovoriti na pomisleke, ki ste jih navedli v nekaterih komentarjih.
S spoštovanjem!
Matej Kolmanič
Torej, da bi se poleg zaslužka za delo na študijski praksi, vplačevalo tudi za pravice iz PIZ. (čemu potem ne bi vključili, kar celotnega izobraževanja - od osnovne šole naprej)
Osnovna šola je obvezna, vse naprej je pa priprava na delo in novi bodoči delavci bi imeli veliko več vplačil v pokojninski sklad in ker verjetno denarja ni na pretek dvignemo ddv na 25% in nižjo stopnjo na 15%, tak da ne bomo tega vsakih 5 let spreminjali. V kolikor pa slučajno ne bi bilo dovolj pa še malo zaškrnemo pri dohodnini, nepremičninah, zdravstvu itd. in še kje se bo našlo, aja pa še male obdavčitve na premoženje več kot 1 avto, več kot 20m2 bivalne po osebi, domače ljubljenčke in vso orodje registrirat, dodatni davek iz razloga obrabe orodja itd... Nakar bo še bolj željena zaposlitev v javni upravi a žal tudi močni sindikati (KSJS) več ne bodo imeli kaj stisnit in posledično bo tudi tam vedno manj veselja.
Če ni še vojska ne vzame.
www.optius.com/iskalci/karierna-svetovalnica/kalkulator-za-izracun-bruto-neto-place/
Predlog se mi zdi naravnost odličen, saj je študijska praksa nedvomno odraz študentove dejavnosti v realnem delovnem okolju in odraža elemente dela. Zakaj ne bi študentom omogočili pridobitev pokojninske dobe tudi z delom po študijski praksi, saj se delovne izkušnje kažejo tudi skozi pokojninsko dobo.
Lepo vas prosim, študent potrebuje prakso zaradi svoje učenja, da združi teorijo in prakso, zato obstaja praktično delo oz. usposabljanje. To ni redno delo in ne more biti! Vsako delo je v realne okolju. Tudi dijaki, ki so na strokovnih šolah, delajo prakso v realnih okoljih, kje pa naj sicer? Zelo proti!
Vsak do smrti spoznava novosti - se izobražuje in izobraževanje ni delovni proces kot pokojninska osnova za določanje zneska pokojnine, je le sestavni del pogojev za opravljanje določenih delovnih opravil, ki so plačana in obravnavana v pokojninski osnovi.
Mnogi smo prostovoljno plačevali, ko smo bili brezposelni in se nam ne šteje. A to, od česar se nobenih prispevkov ne plačuje, pa naj bi se štelo?
A so plačani prispevki v ZPIZ od tega dohodka študenta?
Študent ma status študenta in ni zaposlena oseba, v času študija ko raziskuje pa je to za njegovo prihodnost ...
proti !