25. 4. 2024
Odziv Ministrstva za finance
Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki ureja sistem in obveznost plačevanja dohodnine, kot davka od dohodkov fizičnih oseb, so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni z ZDoh-2 določeno drugače.
Z dohodnino je obdavčen tudi dohodek oziroma dobiček iz kapitala, ki je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala, pri čemer se za kapital med drugim štejejo tudi vrednostni papirji in investicijski kuponi. Za odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala, kot je zlasti prodaja, dajanje v dar, zamenjava ipd., pri tem pa se po izrecni določbi 95. člena ZDoh-2 prenos kapitala preminule osebe na dediča ne šteje za odsvojitev kapitala.
Prodaja delnic ali točk vzajemnih skladov torej predstavlja odsvojitev kapitala. Če je pri tem ugotovljena (pozitivna) razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi je dosežen dobiček iz kapitala, ki se obdavči z dohodnino po 25% stopnji, vsakih pet let imetništva kapitala pa se obdavčitev znižuje in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 20%, desetih letih imetništva kapitala 15%, po 15 letih imetništva kapitala pa se dohodnine ne plača. Obdobje imetništva kapitala je odvisno od časa njegove pridobitve in časa njegove odsvojitve. Glede časa pridobitve kapitala z dedovanjem ZDoh-2 ne vsebuje posebne določbe, zato velja splošno pravilo iz prvega odstavka 101. člena ZDoh-2, po katerem se za čas pridobitve kapitala šteje datum pravnomočnosti sodne odločbe, na podlagi katere je fizična oseba pridobila kapital, v danem primeru torej datum pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
V primeru podaritve kapitala (tudi neodplačne izročitve po izročilni pogodbi) svojemu zakoncu ali otroku ima zavezanec po 100. členu ZDoh-2 možnost uveljavljati odlog ugotavljanja davčne obveznosti, po katerem se kot čas pridobitve s podaritvijo pridobljenega kapitala šteje datum, ko je darovalec pridobil kapital, kot nabavna vrednost tako pridobljenega kapitala pa se šteje nabavna vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil darovalec. Kapital, ki pa bi ga pokojnikov zakonec ali otrok pridobil kot dediščino, pa se v skladu s prvo točko 19. člena ZDoh-2 ne šteje za dohodke po ZDoh-2 in je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila.
Pojem odsvojitev kapitala in tem nastop trenutka obdavčitve je v ZDoh-2 opredeljen dokaj široko, zato je zakonodajalec predvidel, da določeni pravni položaji zahtevajo posebno obravnavo. Kljub temu, da lahko v določenem posamičnem primeru pravni položaji v primeru dedovanja in darovanja delujejo kot primerljivi, pa gre za povsem različne pravne situacije z različnimi pravnimi posledicami.
Ministrstvo za finance meni, da razlika v davčni obravnavi dobička iz kapitala v primeru dedovanja in v primeru darovanja ne predstavlja diskriminacije in ni v nasprotju z načelom enake obravnave zavezancev v primerljivih položajih.