11. 6. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Z vidika veljavne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) poleg pravice do plačanega letnega dopusta ureja tudi druge vrste upravičene odsotnosti z dela (npr. začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, za kar ZDR-1 v prvem odstavku 167. člena določa, da je delavec upravičen tako do odsotnosti z dela kot tudi do nadomestila plače). Opravičene odsotnosti z dela se med seboj razlikujejo po namenu, dolžini trajanja in po tem ali so plačane ali ne.
V zvezi s pravico do odsotnosti z dela pojasnjujemo, da splošna delovnopravna zakonodaja določa minimalni nivo pravic. V skladu z 9. členom ZDR-1 se namreč lahko s kolektivno pogodbo oziroma s pogodbo o zaposlitvi določijo za delavca ugodnejše pravice kot so določene z zakonom. Tako nekatere kolektivne pogodbe vežejo pravico do dodatnih dni letnega dopusta na določene socialne in zdravstvene razmere, na podlagi česar se zaposlenemu odmeri višje število dni letnega dopusta. Poleg navedenih plačanih odsotnosti z dela pa se delavec in delodajalec lahko dogovorita tudi o neplačani odsotnosti z dela, ki jo določajo posamezne kolektivne pogodbe, pri čemer jo nekatere vežejo na določene razloge med katerimi je tudi npr. zdravljenje na lastne stroške. Hkrati pa, kot že rečeno, se lahko z vidika splošne delovnopravne zakonodaje posamezne pravice za delavca ugodneje določijo, kar pomeni, da se lahko tudi z internimi akti določi dodatne kriterije, pogoje oziroma razmere za upravičene odsotnosti z dela (bodisi plačane bodisi neplačane).
Veljavna zakonska ureditev torej že sedaj omogoča določitev dela prostih dni tudi zaradi okoliščin, ki v splošni delovnopravni zakonodaji niso izrecno določene, prepuščene pa so ureditvi v kolektivnih pogodbah oziroma pogodbah o zaposlitvi. Glede na navedeno ni mogoče slediti predlogu po spremembah na tem področju.
Odziv Ministrstva za zdravje
Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih je delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. Pravico do začasne zadržanosti od dela in s tem povezane pravice do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, lastniki zasebnih podjetij, vrhunski športniki in vrhunski šahisti ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe. O tej pravici odloča zavarovančev osebni zdravnik.
Glede na navedeno je v primeru psihiatrične oziroma klinično psihološke obravnave (v okviru katere poteka psihoterapevtska obravnava) pravica do začasne zadržanosti od dela glede na področno zakonodajo že omogočena. Zakonsko ureditev ocenjujemo kot ustrezno, zato širitev pravice do odsotnosti z dela v primerih obiskovanja psihoterapevtov, ki ne delujejo v zdravstvenem sistemu, ni previdena. Prepoznavamo pa pozitivne učinke preventivne dejavnosti v okviru obravnave duševnih stisk (tudi izven zdravstvenega sistema), saj ta dejavnost bistveno zmanjša tveganje za duševne motnje. Ministrstvo za zdravje zato sofinancira programe številnih nevladnih organizacij, katerih namen je izboljšanje duševnega zdravja posameznika tudi z uporabo psihoterapevtskih tehnik in procesov. Prav tako načrtujemo zakonsko ureditev področja psihoterapije, z namenom zagotoviti varno, kakovostno in dostopnejšo psihoterapijo, s tem pa zagotovitev pozitivnih učinkov, ki ste jih že sami navedli v vašem predlogu.
Eno je spodbujanje psihoterapevtskega zdravljenja na splošno. To zelo podpiram. Psiha je lahko tako huda bolezen, da postaneš invalid, ki ne more delati.
Drugo je plačan dopust oziroma plačana bolniška za obisk psihoterapevta (to predlagaš).
Za uspešno psihoterapijo je ključna lastna motiviranost, da spremeniš svoje življenje.
Plačan dopust ali dan počitka za terapijo pri motiviranosti nič ne pomaga. Dopust le obremenjuje sodržavljane, ki morajo delati več in imajo nižjo plačo zaradi stroškov nesmiselnih dopustov.
Na žalost zelooo dobro poznam izgorelost.
Psihoterapija je dolgotrajen proces - 10, 20, 30 obiskov pri terapevtu. Tvoj predlog pomeni podvojiti letni dopust.
Sliši se lepo in sočutno, ampak kot rečeno, ne vidim koristi.
Namesto plačanega dopusta:
Rezerviraj si pri terapevtu tak termin, ko si manj utrujen(a).
Če ne gre drugače, vzemi dopust, zamenjaj delo v drugo izmeno, vzemi neplačan dopust, ali se dogovori za termin zjutraj pred službo.
Hecno je tudi, da če boš plačal(a) za terapijo, se boš bolj potrudil(a) disciplinirano upoštevati navodila terapevta - in verjetnejša je uspešnost terapije, kot pa pri brezplačni terapiji. Ljudje smo čudna bitja. :-)
predlagam.vladi.si/predlog/9858
Seveda pa so osebe, ki si terapije želijo in jo potrebujejo in za tiste bi tak dan bil lahko nadvse pomemben in koristen.
Večina (predvsem moških) ne upa obiskati psihoterapevtka in se odpreti. Zato je predlog iz tega vidika nesmiselen. Obisk terapije je lahko koristen le za osebo, ki je pripravljena sodelovati - to je pogoj!
Ko bodo ljudje živeli na zdravi prehrani, torej na sadno-rastlinski prehrani, ki ogromno, lahko rečem največ, pripomore za psihofizično zdravje,
potem bom podprl tudi tak predlog, do takrat pa ne.
Morda pa ga podprete delno vsaj za take. Aja taki ne potrebujejo bolniške oz. sploh nimajo nobenih psihofizičnih težav.
Kaj pa dopust?
Tega imajo?
predlagam.vladi.si/predlog/17058
Absolutno podpiram! Manj bolniških, boljši odnosi, boljša družba ...
To je enako bolniški; aja ni bolezen
dodatni dela prosti dnevi za vključene v proces psihoterapije
40 urni delavnik bi to omogočil
NO comment