Predlagam uvedbo GPS lokatorjev v službena vozila Policije, Carine in podobnih služb v sklopu javnega sektorja, ki opravljajo svoje delo na terenu. Menim, da se bo s tem povečala učinkovitost javnih služb in njihova dejanska prisotnost na terenu, kjer morajo opravljati svoje delo.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Sporočamo, da policija že ima naprave GPS vgrajene v službena vozila, radijske zveze in nekatero drugo opremo ter na podlagi tega vzpostavljen sistem, s katerim se lahko v realnem času spremlja lokacija službenega vozila oziroma policijske patrulje. Omenjeni sistem pomaga pri organiziranju operativnega dela policistov, zagotavljanju večje varnosti policistov in morebitni kasnejši analizi izvedenih ukrepov.
V okoliščinah, ko bi bilo treba zagotoviti enotno ukrepanje različnih služb (v izrednih razmerah, npr. naravne nesreče), policija lahko potrebne podatke deli z drugimi organi in službami (npr. krizni štab).
Ocenjujemo, da je trenutni sistem lociranja službenih vozil policije ustrezen, saj omogoča njihovo lociranje na terenu v realnem času in tako pomaga pri izvajanju policijskih nalog, zato smo v Ministrstvu za notranje zadeve mnenja, da spremembe na omenjenem področju trenutno niso potrebne.
Finančna uprava Republike Slovenije (oziroma pred tem njena predhodnica Carinska uprava Republike Slovenije) je z uporabo GPS sistema v službenih vozilih pričela že v letu 2014. Trenutno je z GPS sistemom opremljenih približno 60 vozil, in sicer gre za vozila s prednostjo in druga specialna vozila. S spremljanjem lokacije vozila se zagotavlja večja varnost uslužbencev na terenu, prenos signala v primeru sprožitve alarma in uporabe modrih intervencijskih luči, nadzor nad vozilom v primeru protipravnega odvzema motornega vozila, določitev lokacije v primeru prometne nesreče ter učinkovitejše usklajevanje enot na terenu. Ob tem dodajamo, da so uslužbenci, ki uporabljajo nadzorovana službena vozila, predhodno seznanjeni z nameščenostjo sistema GPS, z načinom njegove uporabe in delovanja, z namenom namestitve, poznajo pa tudi možnosti uporabe pridobljenih podatkov.
V zvezi s podanim predlogom, iz katerega smiselno izhaja, da bi bilo treba GPS sistem namestiti v vsa službena vozila javnih služb, ki opravljajo delo na terenu, dodatno izpostavljamo, da je pri vgradnji in uporabi sledilne opreme (GPS sistema) v službenih vozilih potrebna skrajna previdnost, saj je uporaba GPS sistema dopustna zgolj ob upoštevanju strogo predpisanih pogojev in zagotovitvi ustreznih varovalk za zmanjšanje posega v zasebnost posameznika (uporabnika vozila).[1] Nadzor nad zaposlenimi s pomočjo GPS naprav za sledenje, nameščenih v službenem vozilu, je dopusten le v posebej utemeljenih primerih, kadar določenega cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi, kar je v več svojih mnenjih in odločbah izpostavil tudi Informacijski pooblaščenec. Ta je sprejel tudi smernice o varstvu osebnih podatkov pri uporabi GPS sledilnih naprav, v katerih so podane usmeritve glede sorazmernosti in zakonitosti uporabe GPS sledilnih naprav s stališča varstva osebnih podatkov na podlagi konkretnih primerov iz prakse.[2] Iz navedenih smernic med drugim izhaja, da sledenje vsem službenim vozilom, na splošno, ni sorazmerno in zato tudi ni pravno dopustno.
[1] V tej zvezi velja še zlasti izpostaviti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov oz. GDPR) ter določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2).
[2] Smernice so dostopne na spletni strani https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/uporaba-gps-sledilnih-naprav-in-varstvo-osebnih-podatkov.