27. 6. 2024
Odziv Ministrstva za kulturo
V nadaljevanju podajamo kratko analizo veljavne ureditve področja (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljevanju: ZVKD-1) in opis problema – razbremenitev lastnikov zemljišč z arheološkimi ostalinami.
Oprava arheoloških raziskav izhaja iz potrebe varovanja arheološke dediščine ali arheoloških ostalin, ki jih je treba opraviti, zato da se:
- pridobijo informacije, potrebne za vrednotenje dediščine ali arheoloških ostalin pred posegi v prostor ali pred graditvijo,
- natančneje določijo ukrepi varstva ali
- z njo dediščina ali arheološka ostalina pred posegi v prostor ali pred graditvijo deloma ali v celoti nadzorovano odstrani.
Glede varovanja arheološke dediščine pred oziroma ob posegih v prostor, in ki se jim ni mogoče izogniti, je potrebno upoštevati predvsem načeli: (1) predmet javne koristi za varstvo[1] je vsa registrirana dediščina, nacionalno bogastvo, spomeniki, varstvena območja dediščine in arheološke ostaline[2], (2) vsa znana in novo odkrita arheološka najdišča se varujejo skozi preventivno arheologijo – t, j. predhodne arheološke raziskave (PAR), kar rezultira v izdelavi kar najpopolnejšega arhiva arheološke raziskave/najdišča, hranjenega v pristojnem muzeju. Kadar to zahteva kvaliteta arheoloških ostalin, tudi v materialni obliki in situ (na lokaciji odkritja).
Mednarodni pravni standardi[3] državo zavezujejo, da (med drugim) zagotavlja financiranje arheološkega raziskovanja in ohranjanja, z zavezami, da bo:
- poskrbela za javno finančno podporo arheološkemu raziskovanju, ki jo v skladu s svojo pristojnostjo dajejo država, pokrajina in lokalne oblasti;
- povečala materialne vire za preventivno arheologijo:
- s primernimi ukrepi, s katerimi se zagotovi, da bodo pri večjih javnih ali zasebnih posegih v prostor vsi stroški za s tem povezana potrebna arheološka dela pokriti iz virov javnega oziroma zasebnega sektorja;
- s tem, da določi, da so enako, kot to velja za presoje vplivov na okolje in prostor, tudi stroški za predhodne arheološke raziskave in za arheološke preglede, za znanstvena zbirna poročila in tudi za popolno objavo in dokumentiranje vseh izsledkov vključeni v investicijske programe za izvedbo posegov v okolje oziroma v prostor.
Zavezo financiranja arheološkega raziskovanja in omogočanja finančne spodbude za izvajanje varstva dediščine je država (delno) rešila z ukrepi v ZVKD-1, ki določajo obveznost plačila predhodnih arheoloških raziskav. Skladno s tretjim odstavkom 34. člena se iz državnega proračuna krijejo tudi stroški PAR, ki je potrebna:
- za sprostitev stavbnega zemljišča za gradnjo, če zemljišče ni registrirano kot arheološko najdišče in se ob gradnji ali drugem posegu odkrijejo arheološke ostaline kljub predhodni raziskavi iz 80. člena tega zakona - investitorji drugih posegov;
- za določitev sestave in obsega arheoloških ostalin na stavbnem zemljišču, ki je registrirano arheološko najdišče, če gradi investitor, ki je fizična oseba, stanovanje za lastne potrebe na stavbnem zemljišču ali se na stavbnem zemljišču gradijo neprofitna najemna stanovanja - investitorji stanovanjske gradnje;
- kot del priprav na vzdrževanje in obnovo objekta, ki leži na območju naselbinske dediščine, če posege izvaja investitor, ki je fizična oseba, z namenom zagotovitve stanovanja za lastne potrebe ali če se posegi izvajajo z namenom zagotovitve prostorov, namenjenih izvajanju dejavnosti, ki so v javnem interesu - investitorji vzdrževanja in obnove objekta;
- kot del priprav za ureditev ali obnovo javnih površin na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine - investitorji ureditve ali obnove javne površine;
- za potrebe presoje vplivov na arheološke ostaline.
Financiranje arheoloških posegov iz prve do četrte alineje tretjega odstavka 34. člena ZVKD-1 se izvaja po Pravilniku o vlaganju in reševanju zahtevkov za financiranje predhodnih arheoloških raziskav iz državnega proračuna (Uradni list RS, št. 93/2014 in 73/16). Obseg in dinamiko zagotavljanja sredstev za (so)financiranje predhodnih arheoloških raziskav določa Ministrstvo za kulturo, v okviru proračunskih možnosti.
V okviru proračunskih možnosti so od sprejetja ZVKD-1 zagotovljena (skromna) finančna sredstva za (so)financiranje PAR investitorjem stanovanjske gradnje, investitorjem vzdrževanja in obnove objekta in investitorjem ureditve ali obnove javne površine. Financiranje PAR investitorjem drugega posega je skladno s prvo alinejo tretjega odstavka 34. člena ZVKD-1 onemogočeno, ker država ne zagotavlja sredstev za PAR po 80. členu ZVKD-1, katerih izvedba je predpogoj za predmetno financiranje. Če se v primeru gradnje ali drugega posega na zemljišču, ki ni registrirano arheološko najdišče ali v primeru drugega posega v območju registriranega najdišča odkrijejo arheološke ostaline oziroma novo arheološko najdišče, se stroški potrebne PAR lahko (so)financirajo v okviru javne službe le na podlagi naročila ministrstva skladno s četrto točko tretjega odstavka 85. člena ZVKD-1. Skladno z omenjenim določilom se po naročilu ministrstva lahko (v okviru proračunskih možnosti) financirajo tudi drugi projekti s področja preventivne arheologije, ki so v interesu Republike Slovenije.
Financiranje PAR skladno z ZVKD-1 (ob zagotovljenih vsakoletnih finančnih sredstvih) je usklajeno s splošnimi cilji Strategije kulturne dediščine 2020–2023[4], to je s pomočjo dediščine prispevati h kakovosti življenja in k bolj povezani družbi, pospešiti trajnostni razvoj Slovenije in izboljšati odnos družbe do naše dediščine. Omenjena strategija se (med drugim) navezuje na Evropsko strategijo kulturne dediščine za 21. stoletje, sprejeto 27. februarja 2017 in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2015 na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo (2014/2149(INI)).
Strategija kulturne dediščine 2020–2023 uveljavlja celostno ohranjanje dediščine v treh družbenih podsistemih oziroma nosilnih stebrih: družba (v ožjem pomenu), razvoj in znanje. Ker je ohranjanje dediščine v javnem interesu, njeno lastništvo ne more biti razlog, da lastniki v celoti prevzemajo finančna bremena ohranjanja. Sistemska zagotovitev javno finančnih virov financiranja je zato strateški ukrep razvojnega cilja (RC.2.): Povečati učinkovitosti pravnega in finančnega okvira varstva in ohranjanja dediščine.
Finančna stimulacija ohranjanja arheoloških ostalin s (so)financiranjem strokovno izvedenih arheoloških raziskav preprečuje neupoštevanje varstvenih režimov in usmeritev pri posegih v arheološka najdišča. Finančna stimulacija je izjemnega pomena še posebno pri ohranjanju in varovanju še ne določenih in posledično neregistriranih arheoloških najdišč. Rezultati preventivnih arheoloških raziskav so tudi izhodišče za določitev nadaljnjih preventivnih raziskav in ukrepov varstva arheoloških ostalin.
Vlaganje javnih sredstev v raziskave s področja preventivne arheologije ima torej usmerjevalno funkcijo, saj v določenem obsegu razbremenjuje lastnike zemljišč z arheološkimi ostalinami. Dediščina je namreč javna korist in breme njenega ohranjanja/raziskovanja ne more biti v celoti prepuščeno posameznikom – lastnikom.
V zvezi s predlogom, da naj delo arheologov financira država in ne lastnik parcele, torej povzemamo, da veljavna zakonodaja tovrstno financiranje že omogoča, vendar je le-to omejeno na namen gradnje in vrsto arheološkega raziskovalnega postopka. Dodatno pojasnjujemo, da s predvideno spremembo ZVKD Ministrstvo za kulturo pripravlja tudi razširjen predlog financiranja PAR za identificiranje in registriranje naključno odkritih arheoloških ostalin (vključno z morebitnimi poterenskimi analizami), to je v primerih slučajno (ob gradnji ali drugem posegu) odkritih arheoloških najdb na zemljišču, ki ni registrirano kot arheološko najdišče.
Preostala predloga, ki se nanašata na nemudnost oprave dela arheologov in na povračilo odškodnin zaradi dodatnih stroškov, ki naj bi nastali zaradi zamika izvedbe gradbenih del, sta za nadaljnjo obravnavo neprimerna.