Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Izmensko delo v javni upravi

489 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da v javni upravi uvede izmensko delo (dopoldne in popoldne). Tako bi bile storitve javne uprave omogočene večjemu številu uporabnikov več časa.

47 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Simon Novak 17 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 4. 2024

Odziv Ministrstva za javno upravo

Predlog spremembe glede uvedbe izmenskega dela (dopoldne in popoldne) v javni upravi

Razporejanje delovnega časa, ki se nanaša na zagotavljanje dostopnosti storitev javne uprave, je predmet urejanja upravnega poslovanja preko določitve uradnih ur, ki jih za organe državne uprave ter druge pravne in fizične osebe, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, predpisuje Uredba o upravnem poslovanju[1] (v nadaljevanju: UUP), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije.

Organ posluje s strankami v času uradnih ur, ki se praviloma določijo v okviru poslovnega časa organa in v skladu z naravo nalog delovnega področja organa ter načinom njihovega izvajanja ter v skladu s krajevnimi običaji in potrebami strank (25.-31. člen UUP). UUP zagotavlja, da lahko posamezniki opravijo upravne storitve tudi v popoldanskem času in sicer ob sredah v upravnih enotah, območnih enotah in izpostavah organov, kjer se poslovni čas v sredo začne ob 8.00 in konča ob 18.00 (2. odst. 26. člena UUP). Finančne pisarne Finančne uprave Republike Slovenije imajo uradne ure v sredo od 8.00 do 17.00. Predstojnik organa pa mora spremljati potrebe delovnega procesa, da zagotovi njegov nemoten potek, zaradi česar ima tudi možnost, da odredi drugačen poslovni čas (6. odst. 26. člena UUP) in zaradi lokalnih potreb ali krajevnih običajev tudi drugačen razpored uradnih ur v upravnih enotah in območnih enotah organov (6. odst. 29. člena UUP). Organ ali njegova organizacijska enota lahko tudi začasno posluje v soboto zaradi izvajanja uradnih ur s strankami, če se zaradi povečanega zanimanja za neko upravno storitev strankam ne more zagotoviti obravnave sproti ali je to nujno potrebno za opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve ali v določenem roku (5. odst. 26. člena UUP).

UUP tako določa, da morajo predstojniki spremljati potrebe ljudi in krajevne običaje ipd. ter temu prilagajati poslovanje v smislu, da se uradne ure prerazporedijo ali da se poslovanje izjemoma razširi preko minimalnega obsega uradnih ur (28. in 29. člen UUP). UUP poleg tega določa le minimum uradnih ur, vendar pa omogoča fleksibilnost predstojnikov, ki lahko poslovanje organa prilagodijo realnim potrebam.

Poleg tega organi zagotavljajo uradne ure po telefonu ves poslovni čas, kjer javni uslužbenci lahko dajejo informacije z vseh področij dela (30. člen UUP).

Dostopnost do storitev in hitrejša obravnava strank se zagotavlja tudi preko naročanja na podlagi 21.a člena UUP. Stranka se namreč lahko neposredno pri organu ali po telefonu naroči v poslovnem času, po elektronski poti pa ves čas. Če se pri organu omogoča spletno naročanje, pa se lahko tudi spletno naroči.[2]

In nadalje bi želeli poudariti tudi, da se zagotavlja dostop strank in drugih udeležencev do organa tudi na način, da organ sprejema vloge ves poslovni čas (21. člen UUP). Vloge se lahko vložijo ustno ali v pisni obliki, to je v fizični obliki ali v elektronski obliki (63. člen Zakona o splošnem upravnem postopku[3], v nadaljevanju: ZUP). Vloga se tako lahko vloži vsak delavnik med poslovnim časom, po elektronski poti pa ves čas (64. člen ZUP).


Zagotavljanje javnih storitev v večjem obsegu

Vprašanje izmenskega dela se posredno nanaša na poslovanje s strankami in s tem na dostopnost javnih storitev, ki se v skladu z napredkom tehnologije digitalizira s ciljem zagotavljanja dostopa javnih storitev njihovim uporabnikom in omogočanjem digitalne komunikacije javnih institucij in uporabnikov.

Za uresničitev vizije digitalnih javnih storitev do leta 2030, se sledi trem strateškim prioritetam, ki predstavljajo digitalne cilje na najvišji ravni in so skladne s strateškim kontekstom Evropske unije in sicer:

  1. da bodo do leta 2030 bodo vse ključne javne storitve[4] zagotovljene na spletu in dostopne vsem uporabnikom;
  2. vsaj 80 % ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, bo opravljenih digitalno in
  3. vsaj 80 % uporabnikov javnih storitev bo uporabljalo digitalno identiteto.[5]

Trenutno tako ne ocenjujemo potrebe po uvedbi izmenskega dela, saj so na podlagi UUP minimalno zagotovljene uradne ure za sprejem strank, pri čemer je predstojnikom dana možnost prilagajanja, uradne ure po telefonu pa so na voljo ves poslovni čas, prav tako je ves čas zagotovljena tudi možnost vlaganja vlog v elektronski obliki. Ob tem je sicer treba vzeti v obzir tudi dejstvo, da bi razširitev obsega uradnih ur nujno pomenila potrebo po dodatnih zaposlitvah javnih uslužbencev.


[1] Uredba o upravnem poslovanju, Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20, 172/21, 68/22, 89/22, 135/22, 77/23 in 24/24.

[2] https://esamonarocanje.gov.si/ue/sl

[3] Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb.

[4] https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decadedigital-targets-2030_sl

[5] Strategija digitalnih javnih storitev 2030, Ministrstvo za javno upravo, 2023, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/Dokumenti/Strategija_digitalnih_javnih_storitev_2030-1.pdf, stran 13.

Komentarji