Zmanjšanje denarnega nadomestila poslancem in ministrom ob odstopu s položaja

Odziv Ministrstva za javno upravo

V Republiki Sloveniji je funkcionar oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami (na primer poslanec, župan), oseba, ki pridobi mandat za izvrševanje funkcije izvršilne (minister, državni sekretar) in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Praviloma posamezna področja oziroma izvrševanje posameznih funkcij urejajo področni zakoni, ki vsebujejo tudi določbe glede pravic po prenehanju funkcije na primer zakon o poslancih, zakon o vladi, zakon o Računskem sodišču). V veljavi je še vedno tudi Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 13/93, 18/94), ki pa se upoštevaje omenjene področne zakone glede pravic po prenehanju mandata uporablja le za funkcionarje v lokalnih skupnostih (župan) ter za določene funkcionarje v državni upravi (državni sekretar) in za nekatere funkcionarje v drugih državnih organih, ki tega področja nimajo urejenega v področnem zakonu. Dosedanja praksa uveljavljanja pravic po prenehanju mandata predvsem glede nadomestila plače kaže, da je gre običajno za avtomatizem, saj določbe veljavnih predpisov ne zahtevajo posebnega postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev nadomestila oziroma dokazovanja nezmožnosti vrnitve k prejšnjemu delodajalcu. Veljavna ureditev tako omogoča, da funkcionar po prenehanju mandata ne glede razlog prenehanja pridobi pravico do nadomestila plače za čas od treh mesecev do enega leta, v primeru izpolnitve pogojev za upokojitev pa še dodatno za obdobje do enega leta. Pri tem je seveda treba upoštevati, da ima tudi funkcionar, ki je opravljal javno funkcijo in bil zaradi tega dodatno izpostavljen v javnosti, pravico do socialne varnosti. To pravico lahko realizira z vrnitvijo k prejšnjemu delodajalcu ali pa s pridobitvijo nadomestila plače za določeno obdobje. Torej je treba pri ukinjanju oziroma spreminjanju t.i. privilegijev funkcionarjev upoštevati dvoje dejstev, in sicer pravico do socialne varnosti na eni strani, ki jo je treba zagotoviti tudi zaradi zagotavljanja upravljanja javnih zadev, na drugi strani pa rešitve v predpisih, ki pa že lahko pomenijo privilegij, kar je treba spremeniti in urediti upoštevaje že znane rešitve in splošno gospodarsko stanje v državi. Ministrstvo za javno upravo in tudi Vlada RS si že dalj časa prizadevata sistemsko urediti navedeno področje, kar kaže na dejstvo, da se zavedata problematičnosti oziroma nedorečenosti sedanje ureditve. Predlog sistemske ureditve pravic funkcionarjev med trajanjem mandata in po prenehanju mandata je Vlada RS že uvrstila v normativni program dela, Ministrstvo za javno upravo pa je pripravilo že več predlogov reševanja navedene problematike, ki so bili predmet neformalnega usklajevanja. Predlagane rešitve se nanašajo:

• na določitev pogojev za pridobitev nadomestila po prenehanju funkcije, pri čemer bi bila med pogoji tudi razlog prenehanja funkcije in čas opravljanja funkcije, kar pomeni, da bi funkcionarju pristojni organ lahko odobril nadomestilo v odvisnosti od časa opravljanja funkcije ter upoštevaje razloge, zaradi katerih je funkcijo prenehal opravljati,
• na določitev višine nadomestila, kar bi lahko povezali z rešitvami glede višine nadomestila, ki ga prejemajo brezposelne osebe, in
• na določitev najdaljšega možnega časa prejemanja nadomestila, ki bi se v primerjavi s sedanjimi rešitvami skrajšal.

Vlada RS oziroma Ministrstvo za javno upravo ne moreta napovedati vseh nadaljnjih postopkov kot tudi ne rešitev oziroma časa realizacije navedene pobude, saj je potrebno izvesti tako medresorsko usklajevanje kot tudi usklajevanje med ostalimi zainteresiranimi javnostmi, dokončna realizacija pa je vezana na zakonodajni postopek v Državnem zboru.