Šolska reforma
5297 OGLEDOV
9 KOMENTARJEV
Pozdravljeni
Ste že opazili, da je v Sloveniji vedno več bolj izobraženih ljudi in da imajo prav ti ljudje probleme pri iskanju zaposlitve? Kje tičijo razlogi za ta pojav? Problem lahko razdelimo v dva dela prvi obravnava izobrazbo drugi pa nezaposlenost.
1) Izobrazba. Praktično vsak mladostnik se že vpiše na gimnazijo in nato na fakulteto. To samo po sebi ni problem, problem je v tem, da vsak tudi šolo konča. Ta pojav ima lahko več vzrokov prvi je zelo malo verjeten in predpostavlja, da smo mladi rodovi pametnejši od starejših. Drugi vzrok bi lahko bil, da je danes šolstvo bolj dostopno mladim, kar pa ne more opravičiti tako nagleda dviga izobraženih ljudi. Tretji vzrok, ki je bolj verjeten je, da pada raven zahtevnosti šol. To pomeni, da osebe, ki uspešno zaključijo šolanje pridobijo manj znanja in niso dovolj dobro usposobljene za delo oz. z drugimi besedami sedaj lahko šolo konča skoraj vsak ne glede na nadarjenost. To najbolj občuti gospodarstvo, ki mu zaradi tega primanjkuje kvalitetnega kadra in izobraževalne ustanove, ki s tem izgubljajo na kvaliteti in ugledu. Na to temo je bil objavljen tudi dober članek v Dnevnikovem objektivu (http://www.dnevnik.si/objektiv/v_objektivu/1042395691). 2) Nezaposlenost. Vzrokov za brezposelnost mladih ljudi je več eden je posledica izobrazbe saj kvaliteta kadra pada zaradi nižanja standardov. Drugi vzrok je neujemanje izobrazbe mladih z aktualnimi potrebami na trgu dela. Primer tega je veliko pomanjkanje naravoslovnega kadra na trgu dela in presežek družboslovnega na zavodu za zaposlovanje. Da bi rešili ta problem moramo najprej ugotoviti razloge zanj ter nato predlagati rešitev. Razlog za padanje zahtevnosti šol tiči v denarju, ki ga namenja država šolam. Država plačuje šolo glede na število vpisanih oseb in glede na število oseb, ki šolo zaključijo. Zaradi tega načina financiranja šole sprejemajo veliko količino oseb in spuščajo kriterije, kar je privedlo do padca kvalitete. Za rešitev tega problema mora država spremeniti način financiranja šolskega sistema. Država bi morala preučiti potrebe na trgu dela in nameniti denar šolam katerih kadri so najbolj potrebni. Tako bi lahko šole obdržale višjo raven kvalitete. Vendar to še ne zagotavlja vpisa na te šole. Za to bi poskrbela država, tako da bi za vsako vrsto šole razpisala določeno število mest, ki bi jih štipendirala v višini minimalne plače. V primeru nedokončanega šolanja pa bi oseba morala vrniti ves denar! Tako bi zagotovili, da se šolajoče osebe res šolajo, ker jim nebi bilo potrebno še delati zraven. Šolajoči bi šolanje bi jemali resno, ker bi morali v nasprotnem primeru vrniti denar. S tem bi se tudi časi šolanj precej skrajšali. In seveda na koncu, ko bi šolajoči zaključili šolo bi jih pričakala služba oz. vsaj veliko večja možnost zaposlitve saj bi bil dotok določenega kadra reguliran glede na potrebe na trgu dela. Ta sistem sicer omejuje enake možnosti šolanja za vse vendar pa zagotavlja večje zaposlitvene možnosti in boljšo kvaliteto kadra. Kaj mislite, da se bo zgodilo čo bodo učitelji naših otrok nekvalitetni? LP Marko
Kvaliteta se ne bo dvignila z strožjimi kriteriji pri šolskih ocenah in raznih maturitetnih izkazih znanj.
Poglejte mladino; poglejte vendarle v šole. Nismo več v svetu pred 20-30 leti, v čas ko se večina starejših rada vrača. Stvari so se spremenile; šolarji so bolj divji in imajo manj koncentracijo za suhoparno teorijo, medtem ko imajo tisti motivirani več pripomočkov za nadpovprečne rezultate; računalnik in seveda neprestano razvijajoč internet, ki je ima ob pravi uporabi vedno več na znanje koristnih efektov.
S tega gre sklepati sledeče: ljudje niso več zadovoljni z suhoparnimi delovnimi mesti; želijo si izzivov, želijo si samostojnosti, želijo izkazati osebno noto v delu, želijo živeti in ne samo preživeti! Ne živeti in preživeti za sedanjost NI več dovolj!
Namesto da se sprašujemo kako spremeniti šolajoče se študente in otroke se raje vprašajmo kako prilagoditi delavna mesta tako da bodo produktivna a vseeno primerna za zaposlene. Vsak je dober na svojem področju in z norimi omejitvami vpisa strašiti nima smisla. Poznam ljudi ki so uspešni na svojih družboslovnih področjih in so že v sedanji ureditvi mencali če bi se sploh vpisali v družboslovno fakuleteto. Sedaj so priznani ne samo v Sloveniji ampak tudi v tujini.
Vsak mora truditi se na svojem področju in iskati svojo pravo pot.
Že samo z naravnega vidika: nekateri imajo dominantno desno, nekateri levo stran lobanje. Trenutno se ne spomnim katera stran je za družboslovce katera pa za naravoslovce ampak vsak ima eno stran lobanje bolje razvito. Ne moremo zahtevati od družboslovcev da se prelevijo v naravoslovce ker jim to pač ne leži pri srcu. Z omejitvami pri vpisu bi jih samo zasekirali kar lahko v nekaterih primerih vodi tudi v resne zdravstvene težave psihofizičnih razsežnosti.
Res je da veliko družboslovcev težko najde pravo službo ampak tudi imeti službo v katero se siliš nima pozitivnih efektov; ne za uslužbenca, ne za šefa. Produktivnost v neprimerni službi ki ne odgovarja posamezniku je lahko velik odklon( če sploh rata takemu človeku priti do službe ).
Ja, kvaliteta, če bi vsi verovali v Ustavo in, če bi jo vsi isto razumeli...=
Živjo pravica_ljudem
Trg dela je na žalost zelo krut, sprejema tisto kar je potrebno in zavrača nepotrebno. Brez dela vedno ostanejo tisti, ki so neuporabni za trg, kjub vsem svojim kompetencam. V tem predlogu samo predlagam da se država ravna tako da bo čim večim ljudem omogočila delo in s tem preživetje. Kajti kaj je hujše biti na delovnem mestu, ki ti ne ustreza ali biti brez dela sploh? Še misel glede izbire študija mladim, mislim da nas ta sistem preveč zavija v vato in obljublja nerealno prihodnost, zato pa je nato toliko ljudi razočaranih. Za kvaliteten kader pa zaposlitev itak nikoli ni bila problem.
LPM
Izobraženost je relativno ocenjeno stanje glede na to kdo to ocenjuje in glede na kriterije stopnje izobraženosti...znanje in delo gresta z roko v roki? morda pa imamo procent nadpovprečno izobraženih, da smo preostali neizobraženi, kako se dopušča že samo tak razkorak med prihodki? ali ni denar pokazatelj izobraženosti?
Živjo katja
Izobrazba je naziv, ki ga pridobiš, ko opraviš določeno šolo. Torej to ni ralativni kriterij ampak absolutni, kar pomeni je za uspešen zaključek potrebno izpolniti kriterije, ki jih določa posamezna šolska ustanova. Morda si imela v mislih bolj izkušnje te pa so seveda relativne. Znanje in delo gresta defenitinvo skupaj saj drugače nobena šola nebi imela smisla. Kako je lahko prišlo do povečanja deleža nadpovrpečno izobraženih sem objasnil v predlogu. Izobrazba sama po sebi ne prinaša denarja, prinaša pa določena znanja, ki pa jih je potrebno nato pravilno izkoristiti in stalno dopolnjevati. In ne po mojem mnenju denar vsekakor ni pokazatelj izobraženosti. Količina denarja je predvsem odvisna od posameznikovih prioritet in moralnih načel ter seveda njegove sposobnosti, da jih doseže.
LPM
Hm, denar nima veze z izobraženostjo? Lahko imajo veliko denarja tudi butasti...:)))))
Živjo katja. ja po mojem mnenju denar nima veze z izobraženostjo. Kdor je manj izobražen ne pomeni, da je bolj butast. Samo poglej številne obrtnike in privatnike, ki imajo opravljene samo poklicne šole pa vseeno zelo veliko zaslužijo mnogo več kot marsikateri doktor na kateremkoli področju.
LPM
... in kdor je bolj izobražen ni nujno da je pametnejši. To je še večji problem.