Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Predlog za ukinitev 25% davka na kapitalski dobiček od obresti v primeru varčevalskih računov kot je Revolut

920 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da ukine 25% davek na kapitalski dobiček, če ta ne presega meje vsaj 1000 EUR in sicer v primeru varčevalnih računov na banki Revolut in v drugih podobnih primerih. Država namreč obresti varčevalcev na računih Revolut obdavči s 25 % stopnjo, torej od vsakih 4 EUR obresti država vzame 1 EUR (verjetno tudi od vsakih štirih centov cash-back-a). Menim, da je to neustrezno iz več razlogov:

1. banke v Sloveniji ponujajo drage kredite, za denar na tekočih računih in depozitih pa državljanom nudijo mizerne obresti zaradi česar smo državljani zaradi inflacije na izgubi,

2. gre v osnovi za varčevalne vloge, enako kot pri bankah, s to razliko, da vemo točno kaj s tem denarjem Revolut počne (ga vlaga v državne obveznice in obveznice podjetij),

3. več denarja v žepih državljanov, bi kvečjemu povečalo potrošnjo in s tem preko DDV zvečalo priliv v državni proračun,

4. to že velja v primeru varčevalcev, ki kupijo državne obveznice,

5. birokratska zapletenost oddajanja davčnih napovedi (npr., ko se obresti nabere za eno kavo, Revolut omogoča takojšnje izplačilo brez stroškov in si jih lahko vsak izplača, pri čemer pa je vsako takšno kavo potrebno do 28.2. vsako leto javiti FURS-u )

Na ta način bi bili različni varčevalci v sistemih s podobnimi donosi izenačeni oziroma bi bile skupine enih napram drugim obravnavane bolj pošteno, v skladu z načelom sorazmernosti.

25 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tilko 5 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 3. 2024

Odziv Ministrstva za finance

Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki ureja sistem in obveznost plačevanja dohodnine, kot davka od dohodkov fizičnih oseb, so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni z ZDoh-2 določeno drugače.

Obresti spadajo med dohodke iz kapitala in so obdavčene z dohodnino po proporcionalni 25 % davčni stopnji, ki se šteje kot dokončni davek. Po splošnem pravilu davčno osnovo predstavljajo dosežene obresti, od nekaterih dohodkov, ki se sicer obdavčujejo kot obresti, pa se davčna osnova ugotavlja na drugačen način. Pri obdavčitvi obresti je treba razlikovati obresti na vloge oziroma depozite (na vpogled ali vezane), dosežene pri bankah ali hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji ali EU, od obresti, doseženih pri drugih izplačevalcih, ki niso banke ali hranilnice, ustanovljene v Sloveniji ali v EU. S 133. členom ZDoh-2 je določena oprostitev dohodnine od določenih obresti, in sicer se davčna osnova od obresti, ki jih doseže rezident na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU; in od vrednostnih papirjev, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani v letih 2024, 2025 ali 2026 na podlagi zakona, ki ureja javne finance, ter v okviru ponudbe vrednostnega papirja javnosti ponujeni izključno fizičnim osebam, zmanjša za 1.000 evrov. Vključitev obresti od navedenih vrednostnih papirjev (tj. obveznic in zakladnih menic, izdanih v letih 2024-2026) v okvir 133. člena ZDoh-2  je bil eden od ukrepov, sprejetih z Zakonom o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) za zagotovitev virov vzpostavitve mehanizmov za obnovo in razvoj zaradi poplav in plazov. Ukrep je sledil pričakovanim večjim potrebam po financiranju proračuna, ki se v pretežni meri izvaja na finančnih trgih.

Da bi lahko bile obresti, ki jih doseže rezident, obravnavane po 133. členu ZDoh-2 in bile do višine 1.000 evrov letno oproščene plačila dohodnine, morajo biti kumulativno izpolnjeni vsi v tem členu navedeni pogoji. Eden izmed pogojev je tudi, da so take obresti dosežene pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU. Izraz »banka« v ZDoh-2 ni posebej opredeljen, je pa opredeljen v 4. členu Zakona o bančništvu (ZBan-3). Po drugem odstavku 4. člena ZBan-3 izraz »banka« pomeni kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom. Po četrtem odstavku 4. člena ZBan-3 izraz »banka države članice« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v drugi državi članici Evropske unije, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države članice za opravljanje bančnih storitev. Bančne storitve so opredeljene v prvem odstavku 5. člena ZBan-3, in sicer kot storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

Izpostaviti je treba, da dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pomeni tudi, da je banka izpolnila vse predpisane zahteve glede zaščite denarja oziroma vlog in podatkov svojih komitentov, ter da v okviru EU velja harmonizirano jamstvo za vloge v bankah do zneska 100.000 evrov, katerega temeljna cilja sta zaščita vlagateljev in ohranjanje njihovega zaupanja v bančni sistem.

Upoštevaje, da imajo davki tudi usmerjevalno funkcijo, bi se z vključitvijo v obseg 133. člena ZDoh-2 tudi drugih institucij, ki fizičnim osebam izplačujejo obresti na denarna sredstva na računih pri teh institucijah, a za katere ne veljajo enako stroge zahteve glede zaščite denarja in podatkov njihovih strank, kot to velja za banke, lahko davčno spodbujalo poslovanje s takimi institucijami – kar bi dodatno vplivalo na zmanjšanje davčne nevtralnosti pri obdavčevanju dohodkov iz različnih vrst naložb.

Glede na navedeno predlagane pobude ni mogoče podpreti.

Komentarji