Standardizacija modemov za preklop na telekomunikacijska omrežja
Na kratko:
Vlado pozivam naj z zakonodajo standardizira priklopne modeme, katere po trenutne režimo zagotavlja telekomunikacijski operater. Zakonodaja naj s standardizacijo naročnikom telekomunikacijskih storitev omogoči uporabo istega modema za več različnih operaterjev. Identifikacija naročnika lahko poteka prek manjšega čipa po zgledu SIM kartice iz GSM omrežij. Na ta način bi naročnikom olajšali prehod naročniških razmerij od operaterja do operaterja, zmanjšali potrebo po montaži (delu) priklopnih modemov, ter konkretno upočasnili generacijo elektronskih odpadkov.
Pojasnilo:
Večina državljanov verjetno niti ne razume čemu je namenjena škatlica (modem) z logotipom telekomunikacijskega operaterja, ki vam jo v stanovanju postavi serviser po sklenitvi pogodbe z telekomunikacijskim operaterjem o zagotavljanju storitev. Nominalno ima sicer res več namenov, veliko večino njih lahko zagotavlja vsak računalnik z ustrezno strojno opremo, glavni od njih pa je identifikacija naročnika, podobno kot na primer kartica SIM pri mobilnem omrežju GSM. Zaradi te strojne opreme lahko operater preveri, kdo se povezuje na njegovo telekomunikacijsko omrežje ter ustrezno blokira dostop do omrežja v primeru neplačanih obveznosti naročnika.
GSM in fiksno telekomunikacijsko omrežje v praksi nista kaj dosti različna, tako kot v primeru GSM omrežja pri menjavi operaterja za identifikacijo ne potrebujemo novega telefona/modema, tudi pri menjavi operaterja za fiksno omrežje za menjavo celotnega modema ni nikakršne naravne potrebe. Modemi vsi zagotavljajo zelo podobne funkcionalnosti in operaterji so več kot sposobni vse funkcionalnosti zagotavljati z enotnim, standardiziranim modemom, za identifikacijo naročnika pa tudi nihče ne potrebuje novega modema ampak je zadeva popolnoma izvedljiva z zamenjavo manjšega čipa kot je to npr SIM kartica, na mobilnih omrežjih že več desetletij stalna praksa.
Trenutni poslovni model telekomunikacijskih operaterjev temelji na ponudbah s popusti za nove naročnike, kjer operater naročniku za nek omejen čas trajanja zagotavlja storitve pod realno ceno (z izgubo), nato pa po določenem času ceno storitve dvigne v oderuške višave. Naročnik je nato pred odločitvijo, ali naj plačuje oderuško naročnino, ali naj začne sila neprijeten in časovno potraten postopek sklenitve novega naročniškega razmerja z drugim operaterjem, ki navadno vključuje več tedensko čakanje na montažo priključnega modema.
Ta sistem je suboptimalen ker ne zagotavlja resne tržno-konkurenčne dinamike med operaterji, operaterjem po nepotrebnem zvišuje stroške montaže priključnih modemov (dela), posredno zaradi lokacij montaž zvišuje tudi gnečo na slovenskih cestah ter vse s tem povezane pritiske na okolje, po nepotrebnem pa generira tudi kup elektronskih odpadkov.
Največja prednost univerzalnega modema pa bi bila predvsem v nižjih cenah za naročnike ter manj izgubljenega časa in energije pri menjavi operaterja.
Vladi predlagam, da temeljito premisli specifikacije univerzalnega modema, saj lahko bo v primeru slabe rešitve narod dobi odpor do take rešitve. Seveda je potrebno da svoje zahteve predstavijo v prvem delu operaterji/telekomi, ampak v proces oblikovanja je smiselno vključiti tudi stroko in sposobne ljudi iz civilne družbe, kot so npr. društvo za elektronsko in računalniško pismenost. Predlagam kar se da široko uporabo odprtokodne programske opreme, predlagam pa tudi, da država omogoči naročnikom da se na storitve telekomov naročijo anonimno - do neke mere je s takim sistemom to tudi možno. V vsakem primeru mora univerzalni modem imeti jumper za možnost ponastavljanja sistema na tovarniške nastavitve.