Preusmeritev subvencij od sončnih elektraren k energetski obnovi stavb
Predlog:
Znatno povečanje (v% in znesku) subvencije za energetsko obnovo stavb za vse interesente, ne zgolj za depriviligirane skupine.
Cene energetske subvencije (izolacija fasade, ostrešja) so za večino nedosegljive, saj se cena izvedbe fasade za družinsko hišo giblje okoli 22.000 eur, če k temu oddamo še ceno izolacije ostrešja, smo takoj na 30.000 eur. 30% subvencija pač ne po prepričala posameznikov, saj je to še vedno finančno prevelik zalogaj.
Vložek v energetsko sanacijo stanovanjske hiše za gospodinjstav bi moral biti manjši od vložka gospodinjstev, ki so postavljala sončne elektrarne. Cilj bi moral biti namreč manjša poraba, k čemur energetska sanacija nedvomno prinese, izkušnje z sončnimi elektrarnami pa so ravno obratne – gospodinjstva, ki so jih postavila, so porabila več električne energije kot pred postavitvijo, pri čemer je samooskrba maks 30%, saj sončne elektrarne 85-90% energije poizvodnje med marcem in oktobrom, v delu leta, ko ta gospodinjstva energijo trošijo, pa zgolj 10%. Glej: Paradoks samooskrbe: Ko sončna elektrarna na strehi poveča porabo iz omrežja - N1 (n1info.si)
Cilj nam mora biti zmanjšanje porabe energije, ne pa proizvodnja energije, ki je ne znamo shraniti za mesece, ko jo dejansko potrebujemo.
Utemeljitev:
V preteklih letih se je postavilo precej sončnih elektraren na individualnih stanovanjskih hišah. Pri tem je bil v veljavi net-metering sistem, kjer se je proizvedena in porabljenega energija poračunala na letni osnovi. Sončna elektrarna pozimi proizvede zgolj med 10 in 15 % letne proizvodnje električne energije, seveda pa je pozimi poraba električne energije največja, saj imajo praktično vsi, ki so sončno elektrarno namestili, ogrevanje s toploto črpalko. Povedano drugače, sončne eletrarne v omrežje pošiljajo energije ko jo ne potrebujemo, lastniki pa so pozimi hudi potrošniki energije, ki je ne plačajo, kot tudi ne plačajo omrežnine (do zneska proizvedene energije). Čeprav se lastniki sončnih elektraren na omrežje zanašajo enako kot ali celo še bolj kot pred postavitvijo sončne elektrarne, ne prispevajo praktično ničesar za vzdrževanje omrežja, kar je diskriminatorno do ostalih porabnikov elektrike. Dejansko je omrežje zaradi teh samooskrbnih sončnih elektrarn celo bolj obremenjeno. Več o tem na povezavi: n1info.si/poglobljeno/paradoks-samooskrbe-ko-soncna-elektrarna-poveca-...
Poleg tega ob subvencioniranju ni bilo nikakršnih pogojev glede siceršnje energetske sanacije stavb, zato so se prenekatere sončne elektrarne postavile na strehe predimenzioniranih energetsko potratnih hiš, zgrajenih po drugi svetovni vojni. Tako se je poraba energije samo povečala, sončne elektrarne pa trenutno bolj kot ne zgolj obremenjujejo mrežje, saj proizvajajo energijo poleti, ko imamo tako ali tako viške, pozimi pa je njihov učinek zanemarljiv. Ko bodo na voljo ustrezni hranilniki energije, da se bo energija, proizvedena poleti shranila za porabo pozimi, bo zgodba seveda povsem drugačna.
A v trenutnih okoliščinah je potrebno vse vire nameniti za energetsko sanacijo stavb, ki ob ustrezni izvedbi zmanjša porabo energije za do 70%. Ker so cene sanacije za enormno večino nedosegljive, predlagam, da se močno pojačata % in znesek subvencije za energetsko sanacijo stavb. Tako bomo zmanjšali potrebo po energiji. Ne pa da subvencioniramo proizvodnjo energije na energetsko potratnih stavbah, pri čemer te energije ne znamo shraniti za mesece, ko je po njej dejansko povpraševanje.
Kolikor vem, obstajajo subvencije tudi za fasado, okna, vrata, streho, toplotno črpalko.
Po novem se bo omrežnina plačevala za vso prejeto električno energijo, ne samo na razliko. Ko fosilna goriva ne bodo več subvencionirana, tudi obnovljivih virov ne bo treba več subvencionirati.
Najprijaznejše okolju in denarnici je zmanjšanje porabe, kar sanacija zagotovo je. Že s 30 cm izolacoje na podstrešju so prihranki veliki, s pravilno izvedbo pa lahko preprečimo neprijetno sevanje, ... Razpisi bi morali omogočiti tudi postopnost izvajanja.
Strinjam se s tem, da bi se morale povečati subvencije za energetsko obnovo stavb za vse skupine ljudi, ne strinjam pa se z vašo gonjo proti sončnim elektrarnam (da poleti nimamo kam z elektriko ni najbolj res, sončne elektrarne še vedno predstavljajo zanemarljiv delež, poleg tega se število klimatskih naprav hitro povečuje, prav tako električnih vozil).
Sistem netmeteringa se je s koncem leta iztekel, trenutne subvencije za sončne elektrarne niso preveč privlačne in ostajajo nepodeljene. Ko se letos zaključijo projekti sončnih elektrarn (ki so lani pridobili soglasje), se bo verjetno vlaganje v sončne elektrarne bistveno zmanjšalo, saj se bo čas povrnitve investicije podaljšal. Problem pa ni le postavitev sončne elektrarne na neizoliran objekt, pač pa je tudi izoliranje potresno nevarnega objekta.
Tako da bi jaz predlagal raje naslednje:
-povečanje subvencij za sončne elektrarne IN hranilnike energije, ki pa bi se morale postaviti na vsaj minimalno izolirane objekte
-povečanje subvencij ekosklada za vse skupine ljudi, ob dokazilu, da objekt ni potresno ogrožen - ne da bi bil pogoj pridobitev gradbenega dovoljenja (ki bi podražil in bistveno podaljšal investicijo), pač pa poenostavljeno, npr. mnenje statika
Hvala za vaš komentar.
Nič nimam proti sončnim elektrarnam pod ustreznimi pogoji. Ti pogoji pa ja, vključujejo predhodno izolirano stavbo in hranilnik energije. Hranilniki energije za domačo uporabo so po mojem vedenju trenutno premalo vzdržljivi in preveč dragi, kapaciteta pa premajhna. Lahko da bo čez 5 let čisto druga zgodba. Poleti imamo energije dovolj in celo preveč iz drugih virov. Osebno sem mnenja, da dokler niso ti predpogoji izpolnjeni, subvencije niso utemeljene / racionalne. Verjamem tudi, da pod trenutnimi pogoji ne pričakujemo velikih investicij v sončne elektrarne, dosedanji pogoji, ki jih bodo vlekli do konca življenjske dobe elektrarne, pa so bili nekoretni do ostalih uporabnikov omrežja (brez plačila omrežnine).