Predlagam vladi, da uvede ostrejše kazni za pedofile.
Pedofilijo bi morali obravnavati kot zločin nad otroki.
Za tak zločin nad nemočnimi bitji ne bi nič škodila smrtna kazen.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so določena v devetnajstem poglavju Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju KZ-1), ki med drugim v 173. členu določa tudi kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let. V prvem od četrtem odstavku 173. člena KZ-1 so določene različne oblike tega kaznivega dejanja, ki zajemajo spolno občevanje z uporabo sile ali grožnje kot najhujše dejanje, vsa spolna dejanja, ki pomenijo različne intenzitete posegov v spolno nedotakljivost, ter še vsa druga dejanja, ki lahko na kakršen koli način prizadenejo spolno nedotakljivost take osebe. Glede na različne stopnje posega v spolno nedotakljivost so tudi določeni različni razponi kazni zapora (od posebnega minimuma do posebnega maksimuma), v okviru katerih sodišče določi kazen storilcu v konkretni zadevi in pri tem upošteva splošna pravila za odmero kazni – torej težo storjenega dejanja in storilčevo krivdo, z upoštevanjem tako obteževalnih kot tudi olajševalnih okoliščin (49. člen KZ-1).
V zvezi z žrtvami oziroma oškodovankami in oškodovanci, ki so starejše od petnajstih let, v poštev pridejo kazniva dejanja posilstva (170. člen KZ-1), spolnega nasilja (171. člen KZ-1), spolne zlorabe slabotne osebe (172. člen KZ-1) in kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja (174. člen), ki so zgrajena na podoben način, kot prej opisano v zvezi s 173. členom KZ-1.
Ob tem tudi pojasnjujemo, da morajo biti posebni minimumi in maksimumi kazni za posamezna kazniva dejanja določeni tako, da je zagotovljeno sorazmerje kazni med posameznimi kaznivimi dejanji tako v poglavju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost kot tudi v celotnem Posebnem delu KZ-1. Hkrati mora biti predpisana kazen sorazmerna teži in pomenu kaznivega dejanja, in zagotavljati mora zadosten razpon, v katerem bo sodišče izreklo kazen glede na različne okoliščine posameznega primera.
V zvezi z ustreznostjo kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost je Ministrstvo za pravosodje v letu 2021 v okviru Ciljnega raziskovalnega programa naročilo raziskovalni projekt »Kaznovalna politika pri spolni kriminaliteti«, ki ga je izvajal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in ga zaključil v začetku leta 2023. Iz ugotovitev izhaja, da so kazni za obravnavana kazniva dejanja v KZ-1 predpisane ustrezno, da pa sodišča – tako kot v zvezi z večino drugih kaznivih dejanj – storilcem izrekajo kazni, ki so bližje spodnji meji predpisane kazni za posamezno kaznivo dejanje.
Navedenega stanja ni mogoče spreminjati z nenehnim dvigovanjem posebnih minimumov predpisanih kazni, saj tako ne bi bila več zagotovljena zgoraj opisana sorazmernost predpisanih kazni, pač pa so potrebna ustrezna usposabljanja in izobraževanja sodnikov in državnih tožilcev, ki jih med drugim zagotavlja Center za izobraževanje v pravosodju v okviru Ministrstva za pravosodje, ter oblikovanje načelnih stališč znotraj državnega tožilstva in sodne oblasti.
V zvezi s smrtno kaznijo, ki naj »ne bi bila odveč«, opozarjamo na 17. člen Ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo, ter da v Sloveniji ni smrtne kazni. Je pa bila predpisana v bivši Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, kjer jo je za nekatera kazniva dejanja določal zvezni Kazenski zakon. V Sloveniji je bila zadnja smrtna kazen izrečena leta 1957 in izvršena leta 1959. Tako je bila Slovenija de facto že od leta 1957 tako imenovana abolicionistična država in tudi sedaj ne razmišljamo o njeni ponovni uvedbi.
[1] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2p, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23.