15. 2. 2024
Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
Pojasnjujemo, da je sistem pravic do nadomestil iz invalidskega zavarovanja, do katerih so upravičeni delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo, vzpostavljen tako, da je stimulativen do ohranjanja zaposlitve delovnih invalidov ter zaposlovanja le-teh. Smiselno namreč je, tako z vidika pokojninskega in invalidskega sistema kot tudi za same delovne invalide, da le-ti ohranjajo zaposlitev oziroma so aktivni na trgu dela, saj se s tem zagotavlja tudi njihova socialna varnost, poleg tega pa tudi socialna vključenost. Invalidska nadomestila so namenjena kritju izpada dohodka zaradi nastanka invalidnosti, vendar pa pri njih ne gre za nadomeščanje izpada dohodka v celoti, saj tudi zavarovalni primer ni nezmožnost pridobivanja dohodka, temveč nezmožnost ohranjanja delovnega mesta, zaposlitve v svojem poklicu ali pa dela za polni delovni čas. Ob tem velja torej poudariti, da gre pri prejemnikih nadomestil iz invalidskega zavarovanja za zavarovance, ki imajo delovno sposobnost sicer omejeno, vendar so še vedno sposobni določena dela opravljati s krajšim delovnim časom ali z omejitvami.
Delodajalci so tisti, ki so zavarovancem, ki imajo z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti tretje kategorije in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, dolžni zagotavljati pravice na podlagi invalidnosti. Delodajalec mora tako delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z zavarovančevo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo ali pa delo s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost.
Takšna ureditev je posledica dolžnosti po zagotovitvi ustreznega delovnega mesta, kjer gre za stimuliranje delodajalca, da v najkrajšem možnem času zagotovi ustrezno delo oziroma da v primeru, če tega ustreznega dela ni, sproži vse postopke za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor namreč delodajalec tudi v primeru, ko preveri vse možnosti za ohranitev zaposlitve, delovnemu invalidu, ki je pri njem v delovnem razmerju, iz utemeljenih razlogov (ki jih v svojem mnenju ugotovi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi) ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delovnem mestu ali s krajšim delovnim časom, mu lahko kot izjemo in skrajni ukrep tudi odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za delo oziroma iz poslovnih razlogov, in sicer po posebnem postopku, ki je možen zgolj v posebej utemeljenih primerih, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Na takšen način je določeno t. i. relativno (in ne več absolutno) varstvo zaposlitve delovnega invalida. Iz 104. člena ZPIZ-1 izhajajo pravice delovnega invalida v primeru prenehanja delovnega razmerja, in sicer zavarovanec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1, uveljavi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, po izteku teh pravic pa pravice po tem zakonu.
Pravica do pokojnine je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, se praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada med drugim tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi. Kljub navedenemu pa predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, kot so npr. instituti najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje pokojnine, institut prištete dobe v okviru invalidske upokojitve. Element solidarnosti je tudi zagotovljena pokojnina, urejena v 3. odstavku 39. člena ZPIZ-2, ki pa se zagotavlja le zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti (to je 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Ne glede na navedeno pa se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2, skladno s 4. odstavkom 39. člena ZPIZ-2 zagotavlja vsaj zagotovljena invalidska pokojnina.
Pojasnjujemo še, da vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči, o dodelitvi katerih se odloča na pristojnem centru za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.
Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, so potrebne spremembe pokojninskega in invalidskega sistema. MDDSZ se ob tem zaveda, da bo potrebno breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. Na MDDSZ še pojasnjujemo, da je vsako sistemsko spreminjanje pokojninske in invalidske zakonodaje vedno predmet intenzivnega socialnega dialoga ter tudi rezultat širšega družbenega konsenza in da bodo ob spremembi pokojninske in invalidske zakonodaje poleg finančne vzdržnosti pokojninskega in invalidskega sistema upoštevane tudi primerne (dostojne) višine pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.
Pokojninska matematika - kdo zavaja s pokojninskimi odstotki?
Po skoraj devetih letih od uveljavitve ZPIZ-2 nekateri še ne razumejo, da je šlo za matematični preračun in še vedno se, celo v državnem zboru, slišijo izjave, da so se idmerni odstotki znižali za več kot 20 odstotkov in posledično tudi pokojnine, kar seveda ne drži, ker je odmerni odstotek 57,25 enak 78. /.../ Iz teh prikazov je jasno in nedvoumno razvidno, da je že ZPIZ-2 ustavil padanje odmernega odstotka." (vir: Marjan Papež, generalni direktor ZPIZ).
moja-dolenjska.si/goloba-na-laz-postavil-tudi-direktor-zpiza/
Predsednik vlade Robert Golob v javnosti še vedno vztraja pri trditvi, da je vlada Janeza Janše leta 2012 odmerni odstotek za pokojnine znižala za 20 odstotnih točk. Slednje je v odzivu na zahtevo SDS, da se za neresnično izjavo opraviči, označil celo kot nesporno dejstvo.
A da gre v resnici za laž, dokazuje tudi nastop direktorja Zpiza Marijana Papeža. Ta je namreč še nedolgo tega v državnem zboru jasno povedal, da pokojninska reforma vlade Janeza Janše leta 2012 ni znižala odmernega odstotka, ampak je celo preprečila, da bi še naprej padal.
Hkrati je potrdil, da je bil v novem zakonu (ob enaki vrednosti) odmerni odstotek le drugače izražen. Novi odmerni odstotek je bil namreč v starem zakonu izražen v bruto vrednosti (78 odstotkov), v novem pa v neto vrednosti (57,25 odstotka), medtem ko je njegova realna višina ostala enaka.
x.com/PS_SDS/status/1892968512324313264
Spoštovani!
V zvezi z vašimi vprašanji vam pojasnjujemo, da izjemne pokojnine izplačuje zavod na podlagi sprejete zakonodaje - kot je Dodatek k športu - dodatek se izplačuje v mesečnih zneskih in se usklajuje enako kot pokojnine po splošnih predpisih. Sredstva za izplačevanje izjemnih pokojnin oziroma dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna.
Pokojnine se ne usklajujejo enako kot socialni transferji ampak na podlagi sklepa zavoda in so se 1.1.2024 uskladile za 8,8%.
Invalidnine za telesno okvaro, ki jih izplačuje zavod se tudi usklajujejo na podlagi Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 15/2024 z dne 23. 2. 2024) so se uskladile s 1.3.2024 za 4,2%.
Lep pozdrav / Kind Regards
Marija Pulko
VODJA SLUŽBE II | HEAD OF SERVICE II
Služba OE za pokojninsko in invalidsko zavarovanje | Pension and Disability Insurance Regional Unit Service
OE Maribor | Regional Unit Maribor
E: marija.pulko@zpiz.si
40 let plačevanja prispevka od minimalne plače za PIZ se nabere za 13,4 let pokojnin v višini minimalne plače.
V pokoj se pri 65 letih.
Statistično, moški živimo 77 let.
Tako, da tudi tisti z minimalno plačo vplačajo dovolj za pokojnino s katero se lahko živi vredno evropske civilizacije.
Prag revščine je za posameznika(vdove, vdovci) oz enočlansko družino 827€.
To bi morala biti tudi meja za varstveni dodatek, če je pokojnina prenizka.
Če so za nastanek invalidnosti odgovorni delodajalci, bi bilo seveda tudi od njih treba terjati odškodnine.
Ministru za delo, direktorju ZPIZ, predsedniku ZDUS, predsedniku društva 1. oktober
Pobuda za spremembo oziroma dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo z letošnjim letom uvaja decembrska pokojninska novela, se bo izplačevala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravice do pokojnine. Pokojninski zavod bo to upošteval po uradni dolžnosti. V nekaj drugih primerih bo treba zahtevo za zagotovljeno vdovsko pokojnino oddati do konca leta.
Zagotovljena vdovska pokojnina je v skladu z novelo enaka znesku zagotovljene pokojnine in bo konec januarja po delni redni uskladitvi izplačana v višini 744 evrov.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so podali konkreten primer, kaj prinaša prenova sistema vdovske pokojnine: če sta oba zakonca prejemala po 400 evrov pokojnine, bi vdova po trenutno veljavni zakonodaji prejela 442,33 evra. Po novi zakonodaji, ki bo veljala od januarja 2024, pa bo dobila zagotovljeno vdovsko pokojnino, ki bo znašala 744,15 evra.
Vse lepo in prav, kdaj pa se bodo popravili odmerni odstotki za tiste , ki so se upokojili pred letom 2020 - 2023, ko je predolgo trajalo prehodno obdobje za moške do odmernega odstotka 63,5 %.
Pojasnilo ministrstva za delo in ZPIZ je bilo, da bi morali ponovno izračunati osnove za odmero pokojnine in odmerni odstotek, kar bi vzelo veliko časa in dela.
Vse gre če je volja, ker se zadeva lahko reši avtomatsko po uradni dolžnosti.
Nobenih ponovnih izračunov osnove za odmero pokojnine ni potrebnih, samo odstotek iz 57,25 % se popravi na 63,5 %.
Ni prav , da se nekaterim lahko vse popravi, pri drugih pa ne gre. Počasi bodo imeli tisti z najnižjimi pokojninami, vdovske in invalidske pokojnine višje pokojnine, kot tisti, ki so delali 40 let polne delovne dobe.
Ni prav, da se lahko vdovske pokojnine popravijo kar za 300 evrov ( primer : če sta oba zakonca prejemala po 400 evrov pokojnine, bi vdova po trenutno veljavni zakonodaji prejela 442,33 evra. Po novi zakonodaji, ki bo veljala od januarja 2024, pa bo dobila zagotovljeno vdovsko pokojnino, ki bo znašala 744,15 evra.)
Predlagam, da se vsem moškim , ki so se upokojili pred letom 2020 in vse do 2023 popravi odmerni odstotek na 63.5 %.
Nič od tega