15. 2. 2024
Odgovor Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
Pojasnjujemo, da je sistem pravic do nadomestil iz invalidskega zavarovanja, do katerih so upravičeni delovni invalidi s preostalo delovno zmožnostjo, vzpostavljen tako, da je stimulativen do ohranjanja zaposlitve delovnih invalidov ter zaposlovanja le-teh. Smiselno namreč je, tako z vidika pokojninskega in invalidskega sistema kot tudi za same delovne invalide, da le-ti ohranjajo zaposlitev oziroma so aktivni na trgu dela, saj se s tem zagotavlja tudi njihova socialna varnost, poleg tega pa tudi socialna vključenost. Invalidska nadomestila so namenjena kritju izpada dohodka zaradi nastanka invalidnosti, vendar pa pri njih ne gre za nadomeščanje izpada dohodka v celoti, saj tudi zavarovalni primer ni nezmožnost pridobivanja dohodka, temveč nezmožnost ohranjanja delovnega mesta, zaposlitve v svojem poklicu ali pa dela za polni delovni čas. Ob tem velja torej poudariti, da gre pri prejemnikih nadomestil iz invalidskega zavarovanja za zavarovance, ki imajo delovno sposobnost sicer omejeno, vendar so še vedno sposobni določena dela opravljati s krajšim delovnim časom ali z omejitvami.
Delodajalci so tisti, ki so zavarovancem, ki imajo z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti tretje kategorije in imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, dolžni zagotavljati pravice na podlagi invalidnosti. Delodajalec mora tako delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotoviti opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z zavarovančevo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo ali pa delo s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost.
Takšna ureditev je posledica dolžnosti po zagotovitvi ustreznega delovnega mesta, kjer gre za stimuliranje delodajalca, da v najkrajšem možnem času zagotovi ustrezno delo oziroma da v primeru, če tega ustreznega dela ni, sproži vse postopke za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V kolikor namreč delodajalec tudi v primeru, ko preveri vse možnosti za ohranitev zaposlitve, delovnemu invalidu, ki je pri njem v delovnem razmerju, iz utemeljenih razlogov (ki jih v svojem mnenju ugotovi Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi) ne more ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delovnem mestu ali s krajšim delovnim časom, mu lahko kot izjemo in skrajni ukrep tudi odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za delo oziroma iz poslovnih razlogov, in sicer po posebnem postopku, ki je možen zgolj v posebej utemeljenih primerih, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI). Na takšen način je določeno t. i. relativno (in ne več absolutno) varstvo zaposlitve delovnega invalida. Iz 104. člena ZPIZ-1 izhajajo pravice delovnega invalida v primeru prenehanja delovnega razmerja, in sicer zavarovanec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1, uveljavi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, po izteku teh pravic pa pravice po tem zakonu.
Pravica do pokojnine je pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, se praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Višina pokojnine pa ni odvisna zgolj od pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč tudi od drugih okoliščin, med katere spada med drugim tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi, predčasna upokojitev z malusi. Kljub navedenemu pa predmetni sistem zavarovanja vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, kot so npr. instituti najnižje in najvišje pokojninske osnove, najnižje pokojnine, institut prištete dobe v okviru invalidske upokojitve. Element solidarnosti je tudi zagotovljena pokojnina, urejena v 3. odstavku 39. člena ZPIZ-2, ki pa se zagotavlja le zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2 in je dopolnil pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti (to je 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Ne glede na navedeno pa se zavarovancu, ki je pridobil pravico do invalidske pokojnine po določbah ZPIZ-2, skladno s 4. odstavkom 39. člena ZPIZ-2 zagotavlja vsaj zagotovljena invalidska pokojnina.
Pojasnjujemo še, da vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči, o dodelitvi katerih se odloča na pristojnem centru za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.
Glede na demografske trende in izzive, ki jih prinaša staranje družbe, so potrebne spremembe pokojninskega in invalidskega sistema. MDDSZ se ob tem zaveda, da bo potrebno breme staranja pravično prerazporediti med vse generacije ter zagotoviti dolgoročno vzdržnost pokojninskega in invalidskega sistema na način, da bodo tudi generacije posameznikov, ki na trg dela šele vstopajo, iz sistema lahko črpale primerljive pravice vplačanim prispevkom. Na MDDSZ še pojasnjujemo, da je vsako sistemsko spreminjanje pokojninske in invalidske zakonodaje vedno predmet intenzivnega socialnega dialoga ter tudi rezultat širšega družbenega konsenza in da bodo ob spremembi pokojninske in invalidske zakonodaje poleg finančne vzdržnosti pokojninskega in invalidskega sistema upoštevane tudi primerne (dostojne) višine pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.