22. 2. 2024
Odziv Ministrstva za pravosodje
Trajni mandat sodnikov določa Ustava Republike Slovenije (Ustava)1 v 129. členu in je ena izmed prvin zagotovitve sodniške neodvisnosti, v skladu s standardi vseevropske javnopravne organizacije za človekove pravice, v katero so vključene evropske države – namreč Sveta Evrope in katerega članica je od 14. 5. 1993 tudi Republika Slovenija. Trajnost sodniške funkcije pa ne pomeni njihove nedotakljivosti in neodgovornosti. V 132. členu Ustave je določeno, da sodniku preneha sodniška funkcija, če nastopijo razlogi, ki jih določa zakon; da lahko državni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razreši, če sodnik pri opravljanju sodniške funkcije krši ustavo ali huje krši zakon; da državni zbor sodnika razreši, če ta naklepno stori kaznivo dejanje z zlorabo sodne funkcije, ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo. Ustava prepušča ureditev razlogov in postopka za ugotovitev teh razlogov ter za ugotovitev prenehanja sodniške funkcije zakonu. Zakon o sodniški službi (ZSS)2 tako podrobno ureja razloge, zaradi katerih lahko preneha sodniška funkcija, kar pomeni, da sodniku, ki ne ustreza sodniški službi, sodniška funkcija preneha. Sodniki so nenazadnje tudi disciplinsko odgovorni, če z naklepom ali iz malomarnosti kršijo sodniške dolžnosti, ki so predpisane z zakonom in sodnim redom, ali neredno opravljajo sodniško službo, tako da se jim na podlagi disciplinske odgovornosti lahko izreče disciplinska sankcija. Disciplinski postopek in začasna odstranitev iz sodniške službe sta urejena v VII. poglavju ZSS v določbah od 80. do 100. člena. V 82. členu ZSS so določene disciplinske sankcije, med katerimi je najstrožja prenehanje sodniške funkcije. Prav tako pa ostale disciplinske sankcije (pisni opomin, ustavitev napredovanja, znižanje plače, premestitev na drugo sodišče) predstavljajo zadosten nabor ustreznih ukrepov, ki vzpostavljajo zaključen sistem sankcioniranja sodnikov z upoštevanjem načela sorazmernosti kršitve in sankcije. Odgovornost posameznega sodnika za svoje delo pride do izraza tudi v sklopu izdelave ocene sodniške službe, kar je podrobneje urejeno v 4. oddelku II. poglavja ZSS. Širok nabor kriterijev, ki se upoštevajo pri izdelavi ocene sodniške službe, je določen v prvem odstavku 28. člena ZSS. Odgovornost sodnikov za svoje delo se tako posledično pokaže v oceni sodniške službe, kjer se med drugim lahko ugotovi, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje ali celo, da ne ustreza sodniški službi (prvi odstavek 32. člena ZSS).
Za razliko od trajnosti sodniške funkcije, ki je izrecno zapisana v 129. členu Ustave, ta ne določa trajnosti funkcije državnega tožilca. Pač pa je načelo trajnosti državnotožilske funkcije uveljavil že Zakon o državnem tožilstvu iz leta 19943, kot temeljno vodilo pa ga je prevzel tudi veljavni Zakon o državnem tožilstvu (ZDT-1)4 iz leta 2011. Trajnost državnotožilske funkcije je ena od prvin, ki bistveno opredeljuje položaj državnega tožilca, saj so vprašanja, ki zadevajo njegov status in zajemajo določitev pogojev za imenovanje in postopek imenovanja, režim napredovanja ter razloge in način prenehanja funkcije oziroma razrešitev funkcije, v veliki meri odraz načela trajnosti državnotožilske funkcije. Predvsem pa trajni mandat utrjuje položaj državnega tožilca, saj je predpogoj za njegovo samostojnost, neodvisnost in nepristranskost. Veljavna ureditev poudarja samostojnost državnega tožilca pri opravljanju državnotožilske službe s tem, ko določa, da je državni tožilec pri opravljanju svoje službe samostojen ter vezan na ustavo in zakon ter na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Sicer pa je samostojnost državnega tožilca pri obravnavi konkretnih zadev tudi širše mednarodno uveljavljen demokratični standard. Trajnost državnotožilske funkcije je tesno povezana z nepristranskostjo kot eno od lastnosti, ki se zahteva od državnega tožilca, zagotavlja pa tudi neodvisnost pravosodja v celoti, katerega del predstavljajo tudi državni tožilci. Poleg nepristranskega ravnanja mora državni tožilec varovati ustavnost, zakonitost, načela pravne države, človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako mora zakonito, strokovno pravilno in pravočasno opravljati državnotožilsko službo ter varovati njen ugled in reševati zadeve brez nepotrebnega odlašanja. Gre za temeljne dolžnosti državnega tožilca, ki so se uveljavile kot načela demokratičnih ureditev, znana tudi iz tujih demokracij. Poleg tega je državni tožilec odgovoren za kršitve pri opravljanju državnotožilske službe. Zakonitost in primernost opravljanja državnotožilske funkcije je podvržena več oblikam notranjega nadzora, državnega tožilca pa lahko zaradi nepravilnosti v zvezi z opravljanjem državnotožilske funkcije doletijo tako disciplinske kot tudi kazenske sankcije, pa tudi razrešitev. O disciplinski odgovornosti državnega tožilca in disciplinskih sankcijah odloča disciplinsko sodišče, ki ga imenuje Državnotožilski svet, o kazenski odgovornosti državnega tožilca pa odločajo sodišča.
Glede javne objave plač velja izpostaviti določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)5, ki določa, da so plače v javnem sektorju, kamor spadajo tudi plače sodnikov in tožilcev, javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, osnovnih plačah, dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ne glede na navedeno so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)6, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Mesečna višina izplačanih plač sodnikov in tožilcev, kot tudi ostalih funkcionarjev in javnih uslužbencev, je dostopna na spletni strani http://www.pportal.gov.si/.
V zvezi z omembo lustracije v naslovu predloga pa opozarjamo, da je to institut, ki se primerjalnopravno oziroma ustavnopravno uporablja za izključitev sodnikov in tožilcev iz sodstva oziroma iz pravosodnih funkcij v širšem pomenu, torej pravosodnih funkcionarjev, ki so v nedemokratičnih režimih kršili človekove pravice in temeljne svoboščine oziroma odločali po navodilih nadrejenih ali političnih forumov. To je element ti. tranzicijske pravičnosti, ki pa za Slovenijo ni več relevanten, saj smo v demokratični sistem dokončno prešli z Ustavo Republike Slovenije z dne 23. 12. 1991 in z Zakonom o sodniški službi iz leta 1994. Posledično to pomeni, da institut lustracije v pravnem redu Republike Slovenije ne more biti več uporabljiv in ga ni možno na novo uvesti.
Iz zgornjih pojasnil izhaja utemeljenost trajnega mandata sodnikov in državnih tožilcev, prav tako veljavna zakonodaja vsebuje precejšen nabor institutov uveljavljanja sodniške in državnotožilske odgovornosti. Prav tako je zagotovljena tudi javna objava njihovih plač. Zaključno še dodajamo, da Ministrstvo za pravosodje načrtuje spremembe sodniške zakonodaje, ki bodo še dodatno prispevale, da bo vzpostavljen učinkovit, širok in sorazmeren sistem uveljavljanja sodniške odgovornosti, ki bo ustrezno integriran znotraj okvirjev načela neodvisnosti sodnikov oziroma sodstva. In Slovenija je pravna država po 2. členu Ustave Republike Slovenije tudi zato, ker imajo njeni sodniki in državni tožilci trajni mandat.
1Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.
2Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US in 76/23.
3Zakon o državnem tožilstvu (ZDT); Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09 – popr., 87/09, 86/10 – ZJNepS in 58/11 – ZDT-1.
4Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21 in 105/22 – ZZNŠPP.
5Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22.
www.rtvslo.si/slovenija/za-sodnico-ki-je-odlocala-o-tozbah-glede-posojil-v-svicarskih-frankih-uveden-disciplinski-postopek/740598
Disciplinski tožilec pri sodnem svetu je sledil pobudi predsednika višjega sodišča v Ljubljani in zoper sodnico Katarino Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih, uvedel disciplinski postopek.
necenzurirano.si/clanek/mnenja/sodisce-svicarski-franki-janez-jansa-krivosodje-protest-posojilo-1797659
Sodstvo ima dve možnosti: začne urejati lastne vrste ali počaka na Janševo grmado
Kaj je nauk zgodbe o višji sodnici iz zadeve frank? Da je vsaka sporna zadeva iz lastnih vrst, ki je sodstvo ni pripravljeno razčistiti, nov kos lesa za grmado, ki ga čaka tam zunaj. Pred sodišči v Celju in drugod.
Pred dnevi smo objavili zgodbo o višji sodnici Katarini Marolt Kuret, ki je od leta 2017 odločala o tožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih proti bankam. V veliki večini zadev, kjer je bila sodnica poročevalka ali članica senata, je višje sodišče odločilo v prid imetnikov posojil v frankih. V enem od teh primerov je senat celo sam posojilno pogodbo razglasil za nično.
To dokazuje, da je imela Katarina Marolt Kuret kot višja sodnica pomembno vlogo pri oblikovanju sodne prakse, ki se je v zadnjih dveh letih krepko nagnila v prid posojilojemalcev. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če tudi sama ne bi imela najetega posojila v tej valuti, ki zapade leta 2028. Ker se ji o tem ni zdelo vredno obvestiti svojega delodajalca, torej višjega sodišča, je lahko v teh zadevah nemoteno sodila naprej.
Že to je samo po sebi sporno. Povedano preprosteje: višja sodnica je sodno prakso pomagala ustvarjati na način, ki je šel (ne)hote tudi v njeno konkretno korist, merljivo v evrih. Je sama to vedela? Očitno da, saj se je februarja 2024 odločila tudi sama vložiti tožbo proti banki.
Zakaj, ni težko ugibati. Ker je spreminjanje sodne prakse v prid posojilojemalcev spremljala dobesedno iz prve vrste, je zelo verjetno ugotovila, da je bil takrat za to pravi trenutek. Za nameček je Katarina Marolt Kuret tožbo proti banki za več mesecev zamolčala pred višjim sodiščem. Res je, da se je takrat vendarle začela izločati iz zadev frank, a zaradi drugih razlogov.
Šest let prestopala črto dopustnega in etično sprejemljivega
Zgodba ima več razsežnosti. Ena od teh je stiska višje sodnice, ki je leta 2008 v želji rešiti lastni stanovanjski problem v poslovalnici banke sprejela tvegano odločitev, za katero drago plačuje že skoraj 20 let. To je bil čas, ko so banke "metale" denar ljudem. Nesporno so "produkte" v frankih ponujale tudi tistim, ki jih v evrih ne bi mogli dobiti. Ali je bila sodnica Marolt Kuret med njimi, bo v njeni zadevi ugotavljalo sodišče.
www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/disciplinski-postopek-za-sodnico-v-zadevi-o-posojilih-v-svicarskih-frankih-316724
Višje sodišče v Ljubljani je po preučitvi vseh okoliščin ugotovilo, da obstajajo razlogi za vložitev pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper višjo sodnico v Ljubljani Katarino Marolt Kuret.
Med letoma 2017 in 2024 je namreč soodločala o pritožbah glede posojil v švicarskih frankih, čeprav je imela tudi sama takšno posojilo, je poročal časopis Dnevnik.
"Pobuda bo posredovana disciplinskemu tožilcu pri Sodnem svetu RS. Hkrati bo podana tudi pobuda za obravnavo zadeve pred komisijo za etiko in integriteto, saj gre za tematiko, ki se dotika vprašanja spoštovanja načel, ki so določena v kodeksu sodniške etike," je povedal direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden.
Marolt Kuret je februarja 2024 prvič sama predlagala svojo izločitev iz obravnavanja zadev, ki se nanašajo na posojila v švicarskih frankih. Da je tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v frankih, pa je sodišče obvestila novembra lani, so v ponedeljek za STA pojasnili na višjem sodišču v Ljubljani.
Od takrat je v še devetih zadevah podala predlog za izločitev, ki mu je predsednik sodišča skladno z določbami zakona o pravdnem postopku ugodil. Da je sodnica tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v švicarskih frankih, pa so na ljubljanskem višjem sodišču prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v novembru 2024.
Podpiram. Sodna veja oblasti, ki je prestreljena z nesposobnimi kadri in kadri brez pravosodnega izpita in kadri, ki se na človekove pravice spoznajo kot zajec na boben (Branko Masleša, Jasminka Jaša Trklja in drugi), za napake pa nikoli ne odgovarjajo, je ugrabila izvršilno vejo oblasti. Tožili bodo državo, o tožbi pa odločali sami. Kaj če bi na nogometni tekmi, član ene ekipe tudi sodil? Gre za državni udar. Kaj bi se zgodilo, če bi državljani postopali enako in ignorirali načelo delitve oblasti ter ugrabili državni proračun in si iz njega sami vzeli kolikor nam pripada? Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je celo izjavil, da za izvršitev drugih odločb Ustavnega sodišča sodniki niso pristojni, čeprav gre tudi v drugih primerih za njihove odločbe, a jih seveda ne brigajo, saj od aktivizma v drugih primerih nimajo materialne koristi.
Žalostno je, da imamo na prebivalca v vsej EU največ sodnikov, vendar žal tudi največje zaostanke in največje vpitje po večjih plačah.
Ustavno sodišče prav tako. Tudi to ne deluje v interesu večine ljudi. Njihovo sprenevedanje je morda celo najhujše v državi, saj namesto, da bi spodbudili politiko, družbo, institucije, da se spoštuje ustava kot je zagotovljenost strehe nad glavo, delo, ustrezno plačilo za delo itn., se ukvarjajo s tem, da tisti, ki imajo že tako visoke plače v primerjavi splošne višine plač v družbi, dobijo še višje. Prioritet ne razumejo ali nočejo razumeti ter vzdržujejo družbeno stanje v katerem so ekonomske razlike vse višje, vse več revnih ljudi, med tem, ko nekateri na njihov račun bogatijo.
Ustava bi to morala zajeziti in delovati predvsem in najbolj za skupno blagor, četudi bi jo bilo potrebno nadgraditi, posodobiti, spremeniti. Ustavni sodniki bi morali biti glavni pobudniki za potrebne spremembe.
Torej bi se jim mandati dodeljevali na vsakih nekaj let?
Kdo bi jim dodelil mandat? Politiki?
Zagotovo bi to dodalo vrednost k neodvisnemu sodstvu.
Dam ti mandat, če boš par sodb izvedel po mojih željah.
A to je pa v redu, ko se zdaj sam zlorablja? Zdej se obnašajo ko bog in batina. Kako se pa v kakih društvih pa podobno volijo na predsednika in podpresednika in tako. In tak bi bilo tudi za te sodnike, ki sam zlorabljajo svoj položaj.
Največ sodnikov imamo na prebivalstva, pa take sodne izostanke imamo. Bolj bluzijo, kot pa delajo, češ sej sem sodnik do penzije. Malo bluzijo, malo izsiljujejo za plače, malo grozijo........... In zato je zdej tak kaos in brez reda.
Točno to. Zato bi strankokracijo morali ukiniti in dati moč odločanja nazaj v roke ljudi. Človekove pravice pa se v primeru večine na manjšino ne bi smele kršiti.
Se strinjam. Potrebno je uvest učinkoviti nadzor nad delom sodnikov. Trenutno lahko sodnik sodi popolnoma kot mu paše, v nasprotju s sodbami višjih sodišč, celo v nasprotju z zavezujočimi sodbami EU sodišč. Preprosto zato, ker ne odgovarja za nič.
Seveda so javni uslužnbenci. Od kje pa naj bi prišel denar za njih?
Zelo se motiš. Težava je v tem, da v babana-republiki Slo ne pada po nikomer! Vsi ščitijo drug drugega, vsi se poznajo, vsak o vsakem "nekaj" ve in skupaj počnejo lopovščine, razen zelo redkih izjem (Hilda, Kordež).
Samo želim si, da bi raji čimprej prekipelo in bo začelo močno in konkretno padati! Žal je glede na slovenske ovce to najbrž utopično.
Ni problema, da imajo 'službo za nedoločen čas' (v njihovem poimenovanje: trajni mandat) - težava je, da se tistih, ki bi bilo to potrebno ustrezno ne sanira zaradi neučinkovitosti, nesposobnosti, napak, itd., kar meče slabo luč na celotno sodno vejo. Tudi jablane na domačem vrtu ne gremo sekati zaradi nekaj gnilih sadežev, ker so jih pred tem 'navrtale' ose in sršeni. V Sloveniji je težava, da čisto vse veje 'oblasti' slabo skrbijo za notranje čiščenje svojih gnilih sadežev, potem pa pada po vseh.