29. 1. 2024
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi s konkretnim predlogom za spremembo Zakona o davku na dediščine in darila (ZDDD) na način da se bodo med zavezance za plačilo davka štelo tudi verske skupnosti, katere dedujejo nepremičnine, njihovo delovanje pa ni v splošno koristne namene, je potrebno z vidika davčne politike izpostaviti, da davčna zakonodaja sistemsko ureja področje obdavčitve, v skladu s pravnim okvirjem, ki velja v Republiki Sloveniji, in v skladu s cilji in nameni davčne politike, ter posledično določa davčno obravnavo transakcij, dohodkov in premoženja subjektov, pravnih in fizičnih oseb, vključno cerkva in drugih verskih skupnosti. Davčna zakonodaja mora določiti davčno obravnavo predmetnih oseb oziroma transakcij, ki jih le-te opravijo, pri čemer posamezni davčni predpisi zasledujejo načela in cilje posameznega davka.
V skladu z Zakonom o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US; ZDDD) so cerkve in druge verske skupnosti, v nasprotju z nekaterimi drugimi pravnimi osebami zasebnega prava, sicer oproščene davka na dediščine in darila, vendar so, ne glede na to dejstvo, v skladu z 9. členom ZDDD, v primerljivem položaju z drugimi pravnimi osebami zasebnega prava, v kolikor prejeto dediščino ali darilo namenijo opravljanju svoje nepridobitne dejavnosti (verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja). Zakon prav tako določa oprostitev, če gre za darilo ali dediščino, ki ima status kulturnega spomenika, pod pogojem, da podarjenega ali podedovanega kulturnega spomenika ne odtuji pred potekom 10 let in pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturnih dejavnosti, o čemer sklene dedič ali obdarjenec z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem. V kolikor pa cerkev ali verska skupnost prejme dediščino in darilo za namene opravljanja ekonomske dejavnosti, jo prejme kot ekonomski subjekt, ki opravlja pridobitno dejavnost. V takem primeru se vrednost prejetega premoženja šteje kot prihodek subjekta, ki se vključi v ugotavljanje njegovega dobička iz pridobitne dejavnosti.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; ZDDPO-2) določa sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Verske skupnosti, vključno cerkev, se po 9. členu ZDDPO-2 uvrščajo med t.i. zavezance, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (kot so npr. društva, ustanove, zavodi). Ti zavezanci plačajo davek le od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti, za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti pa zanje velja oprostitev davka od dohodkov pravnih oseb. Kaj se šteje za pridobitno ali nepridobitno dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, je natančneje določeno s podzakonskim aktom in sicer Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07, 68/09 in 137/21). Pri tem pa že sam 9. člen ZDDPO-2 opredeljuje da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena. Pri tem so za konkretno davčno obravnavo pomembna vsa dejstva in okoliščine posameznega konkretnega primera, denimo vnaprej določena cena, zavezujoči ceniki, prostovoljnost, oblika nudenja storitev, okoliščine storitve itd.
Ministrstvo za finance glede na navedeno meni, da je veljavna davčna obravnava cerkva in drugih verskih skupnosti ustrezna, saj te subjekte obravnava primerljivo drugim subjektom v bistveno enakih položajih.
V Avstriji davek plačujejo vsi lastniki, vključno z državo in Cerkvijo.
www.dnevnik.si/novice/slovenija/nepremicninski-davek-ce-bi-eskimi-zidali-igluje-v-sahari-2715507/
www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/ne-gospod-zore-nisem-nag-2686883/
Živim v skupnosti, kjer je uradno, z ustavo, Cerkev ločena od države. Pa mi z ekrana nacionalne televizije ob vašem verskem prazniku, gospod nadškof Stanislav Zore, sporočate, da sem nag, ogrožen in da me je strah, ker ne verjamem v vašega Boga. Sporočam vam, da nisem nag, tudi ogrožen nisem, me je pa strah ljudi, ki sejejo razdor in sovraštvo, namesto da bi delovali povezovalno med dvema glavnima skupinama prebivalcev Slovenije. Morda bi namesto neprestanega ponavljanja modrosti iz Svetega pisma prebrali denimo knjigo Pravljica o Kristusu ali pa bi osebno pomagali ljudem tipa Aleš Primc, ki ga je strahovito strah smrti, čeprav mu obetate po smrti raj.
reporter.si/clanek/izjava-dneva/ko-je-bil-papez-obvescen-kaj-pocne-franc-rode-mu-ni-bilo-vec-omogoceno-da-se-vrne-v-obnovljen-dvorec-goricane-1280424
necenzurirano.si/clanek/aktualno/konec-stecaja-cerkvenega-zvona-izgubljenih-800-milijonov-evrov-padle-tozbe-in-ovadbe-1278536
www.svobodnabeseda.si/maca-jogan-katoliska-cerkev-in-druzbeno-zlo/
Pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je izšla nova knjiga dr. Mace Jogan, članice Sveta ZZB NOB Slovenije, z naslovom Katoliška cerkev in družbeno zlo. Knjiga je v elektronski obliki dostopna na spodnji povezavi, njeno nalaganje pa je brezplačno.
knjigarna.fdv.si/knjige/sociologija/ost-osrednje-socioloske-teme/i_730_katoliska-cerkev-in-druzbeno-zlo
Knjiga prinaša natančen (in) kronološki pregled odnosov, idej in zapovedi, ki jih je Katoliška cerkev (Cerkev) (so)oblikovala v svoji želji po ohranitvi tistega njenega družbenega položaja in utrditvi tistega »tradicionalnega« družbenega reda, ki so ga ogrozile revolucije (bodisi francoska in kasneje oktobrska, ki sta, kot pravi avtorica v svojem uvodu, »sprožili širjenje upornosti podrejenih plasti in zmanjševanje zaupanja v pravilnost zakonov, ki so omogočali veliko družbeno neenakost«).
Monografijo v osnovi sestavljata dva dela. V prvem delu avtorica predstavi in analizira ključne enciklike in njihov vpliv na družbeno klimo tistega časa (po Leonu XIII. in njegovim spopadanjem z delavskim vprašanjem in videnjem države kot urejevalke krščanskega življenja, do treh Pijev (X., XI, in XII.), ki (vsak na svoj način) svarijo pred nevarnostjo komunizma in se zoper razredni boj podajo z bojevito »krščansko ljubeznijo«, predstavljeno posebej v razpravi o Piju XI., kar posledično utrjuje problematično retoriko »kulturnega boja« kot spopada med dvema svetovnima nazoroma, pa vse do Janeza XXIII. in poskusov prenove Cerkve (aggiornamento), ki se zamajejo s pontifikatom Janeza Pavla II. in že omenjeno novo evangelizacijo.
V drugem delu monografije avtorica predstavi in analizira dogajanje Cerkve na Slovenskem. Ta del je posebej zanimiv ne samo za tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo z religijo, temveč tudi za širše občinstvo, saj odstre nove dinamike in kontekste burnih obdobij tako pred in med obema svetovnima vojnama, kakor tudi po drugi svetovni vojni, posebej pa naslovi ključna vprašanja o ločitvi Cerkve in države, vpliva drugega vatikanskega koncila na teologijo škofa Grmiča in njegovega kroga, razmisleke o položaju Cerkve v slovenskem socializmu in postsocializmu, ter dimenzije (poskusov) rekatolizacije slovenske družbe v 21. stoletju, ko si Cerkev prizadeva ponovno priboriti vodilno družbeno vlogo in odločilni vpliv na celotno družbeno življenje, od sociale, vzgoje, izobraževanja do kulture in politike. Posebno podpoglavje v omenjenem nizu je namenjejo religijski socializaciji in analizi politizacije veroučnih učbenikov na Slovenskem, kar vodi k nadaljnim razmislekom o nujnosti (ne)konfesionalnega pouka v slovenskem šolskem sistemu.
predlagam.vladi.si/predlog/4990
predlagam.vladi.si/predlog/1012
Ali je MF nad Ustavo??
Ustava
7.člen
Država in verske skupnosti so ločene.
Torej, naj verniki sami financirajo svoje cerkve oz verske skupnosti.
Država pa naj neha financirati le-te.
Ustava
2.člen
Slovenija je pravna in socialna država.
Ta denar naj raje nameni sociali in prenizkim pokojninam.
Pravne norme, ki predpisujejo davke, pravna teorija na podlagi sistemizacije prava umešča v pravno panogo finančnega prava in podpanogo davčnega prava. Pravni teoriji je z določitvijo delovnih področij ministrstev sledil tudi Zakon o državni upravi, ZDU-1, (Uradni list RS, št. 52/02 in nadaljnji). Delovno področje Ministrstva za finance (v nadaljevanju: MF) je opredeljeno v 29. členu ZDU-1, ki pove, da MF opravlja upravne naloge tudi na področju davčnega sistema. Navedeno pomeni, da je priprava celovitega, sistemskega odgovora glede navedenega predloga v pristojnosti MF.
www.domovina.je/nakratko/bo-poljska-spremenila-sistem-financiranja-cerkve
Za plačilo davka od premoženja so zavezane fizične osebe, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže ter tudi prostore za počitek oziroma rekreacijo. Davčna obveznost nastane takoj, ko je sklenjena kupoprodajna pogodba, oporoka. Lastnik postane zavezanec za plačilo davka na premoženje in mora najkasneje v roku 15 dni od pridobitve nepremičnine pri davčnemu uradu, kjer leži nepremičnina, oddati napoved. Napoved je potrebno oddati ne glede na to, ali mislimo, da smo upravičeni do olajšav ali ne, saj to ugotavlja davčni urad v postopku odmere davka.
Še to:po isti nevzdržni logiki tega predloga lahko predlagamo tudi, da vse državne in javne ustanove, ki se financirajo iz zbranih davčnih sredstev za ta njihov "dohodek" potem ponovno obdavčimo...in tako v nedogled obračunavamo davek na davek...
ja nekako tko je prav, saj vi tudi pri plači odvedete davek in potem kupite blago za katerega plačate davek in nato to blago vgraditev naprmer hišo za katero spet plačate davek. Pri tem na pozabite da vaš obdavčeni denar trošite in vsakokrat plačate davek na dodano vrednost ...kam potem to pelje, naj bo za vse enako...
"Cerkev ima v Sloveniji še vedno skrb vzbujajoč vpliv in predstavlja ultra konservativno organizacijo, ki se vtika tudi v politiko." (Slovenologija, avtor Noah Charney)
www.ciceron.si/zalozba/blog.php
Od tistega, kar podarja, je davek plačal že darovalec! Po logiki tega predloga pa bi morali očitno obdavčiti tudi vse, ki prejemajo kakršnokoli socialno pomoč in podporo in konec koncev tudi klošarje za vse tisto, kar jim uspe izprositi od mimoidočih....
ampak... če je davek plačal že darovalec....zakaj potem vsi drugi moramo plačati davek od prejetega darila, dediščine ipd?
In če vam ni ok, da bi bila v primeru daril in dediščin enaka pravila za vse, zakaj pa potem zaposleni v javnem sektorju plačujejo davke in prispevke?
Gre se za enakost pred zakonom. Gre se, da naj bi veljala enaka pravila za vse.
Vemo, da je preveč izjem, zato pa je toliko lobiranja in iskanja lukenj v sistemu, tako da se najbolj iznajdljivi lahko zelo okoristijo in vam iz nekega razloga to odgovarja?
Če so pravila res enaka za vse pravne osebe, zakaj potem verske organizacije ne smejo izvajati svojih aktivnosti v šolah, ostale pravne osebe (recimo moje športno društvo) pa lahko najemamo šolske prostore in v njih izvajamo svoje aktivnosti?
Davek na darila in dediščino pa bi morali ukinit, tako in tako je s tem davkom ena sama korupcija.
Oprosti to pa je zelo vulgaren odgovor da ranljive skupine tako ostro običaš.Sem za popolno odpravo dvkov ker od njih imajo koristi samo politiki ,stranke in veljaki kateri nas na ta način okradejo!
Bortchy
Po tvoje še zdravstvo, policija, vojska, gasilci, csdji, nivoji in ostali, očitno financirajo iz zraka.
Lahko se financirajo tako kot verske organizacije - da bomo res vsi enaki - s prostovoljnimi prispevki in dedovanjem nepremičnin.
Bortchy - če si za popolno odpravo davkov - kdo bo finančno pomagal finančno šibkejšim ranljivim skupinam?