2. 2. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja v zvezi s posredovano pobudo uvodoma pojasnjujemo, da je ZPIZ-2C, ki je začel veljati s 1. 10. 2017, uvedel nov institut zagotovljene najnižje starostne ali invalidske pokojnine v višini 500 evrov. Novela ZPIZ-2I, ki se uporablja od 1. maja 2021, je kasneje na novo določila dvig zagotovljene pokojnine na znesek 620 evrov, ki pa se še naprej usklajuje enako kot pokojnine in trenutno znaša 744,15 evrov.
Temeljni namen ZPIZ-2C je bil v tem, da se zagotovi starostna in invalidska pokojnina vsaj v primerljivi višini kot je znašal cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki ga urejajo predpisi s področja socialne varnosti vsem tistim upokojencem, ki:
- so pridobili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljevanju: ZPIZ-2) in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti;
- so izpolnili pogoj polne pokojninske dobe, kot je bil po vsakokratno veljavnem predpisu predpisan za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan.
Namen sprejetih sprememb in zagotovljene višine pokojnine je bil, da se posameznikom, ki so se upokojili s “polno” pokojninsko dobo, torej dobo, ki je določena ali je bila določena za upokojitev pri najnižji starosti, zagotovi najnižja pokojnina v zagotovljeni višini, sicer v primeru, ko njihova starostna ali invalidska pokojnina, odmerjena od pokojninske osnove (tudi če je bila odmerjena od najnižje pokojninske osnove) in glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, ni dosegla v zakonu določenega zneska. V praksi se je namreč večkrat zgodilo, da so bili prejemki iz naslova socialnega varstva višji od pokojnine, ki so jo za 40 let pokojninske dobe prejemali upokojenci, ki so že tekom svoje aktivne dobe prejemali nizke dohodke in so imeli posledično starostno ali invalidsko pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove. Predvsem z namenom neposeganja v sam sistem odmere pokojnine in iz razloga spodbujanja čim daljšega ostajanja v zaposlitvi se zagotovljena pokojnina zagotavlja zgolj tistim upokojencem, ki so dopolnili »polno pokojninsko dobo« v skladu z vsakokratno veljavno zakonodajo (torej tako tistim upokojencem, ki so se upokojili v skladu z veljavnim ZPIZ-2 kot tudi vsem ostalim, ki so se kadarkoli upokojili z dopolnjenim polnim pogojem pokojninske dobe).
Sistem zagotovljene višine pokojnine je tako zastavljen na način, da nagrajuje zgolj tiste posameznike, ki so delali ali pa plačevali prispevke najdlje. T.i. polna pokojninska doba znaša po trenutni ureditvi 40 let pokojninske dobe (tako za moške kot tudi za ženske), zagotovljena pokojnina pa se zagotavlja starostnim in invalidskim upokojencem. Gre torej za ožji krog oseb, ki imajo daljšo pokojninsko dobo, zaradi česar so bili s strani zakonodajalca prepoznani kot tista kategorija, ki naj se jo dodatno nagradi za dolgoročno vključenost v pokojninski sistem. Dejstvo je, da so vsi posamezniki, ki prejemajo pokojnino, zanjo izpolnili take ali drugačne z zakonom predpisane pogoje, saj sicer do pokojnine ne bi bili upravičeni, vendar pa niso vsi vplačevali v pokojninsko blagajno enako dolgo. Zakonodajalec se je odločil, da se dodaten solidarnosti element v obliki zagotovljene višine starostne in invalidske pokojnine zagotovi zgolj tistim posameznikom, ki so tekom svoje aktivnosti dosegli t.i. polno pokojninsko dobo.
Kot že sami ugotavljate, se pri ugotavljanju pokojninske dobe za pridobitev pravice do izplačila zagotovljene pokojnine dodana doba ne upošteva. Dodana doba, ki jo je urejal prejšnji predpis, je bil namreč čas zunaj zavarovanja, ki se je upošteval pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Poleg pokojninske dobe so se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine namreč lahko upoštevala tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju, dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba, razen če niso bila ta obdobja že všteta v pokojninsko dobo. Dodana doba se je upoštevala le v postopku uveljavitve pravice do starostne pokojnine, in sicer le pri ugotavljanju izpolnitve pogojev za priznanje pravice, na samo odmero pokojninske dajatve oziroma višino pokojnine pa dodana doba ni imela nobenega vpliva. Dodane dobe glede na njeno pravno naravo tako ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe, saj za to obdobje tudi niso bili plačani prispevki. Z upoštevanjem dodane dobe torej upokojenec ne dopolni polnega pogoja pokojninske dobe, ki se zahteva za izplačilo zagotovljene pokojnine. Ne glede na zapisano pa pojasnjujemo, da imajo drugi posamezniki v okviru socialnega zavarovanja ravno tako priznane nekatere solidarnostne elemente, v okviru katerih je potrebno izpostaviti predvsem odmero od najnižje pokojninske osnove.
Ureditev, na podlagi katere bi bili do zagotovljene višine pokojnine upravičeni neodvisno od dopolnjene pokojninske dobe, z vidika pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bi bila ustrezna, saj bi bili v tem primeru do le-te upravičeni vsi upokojenci, neodvisno od tega, koliko časa so bili dejansko zavarovani in vključeni v sistem. Takšna ureditev bi bila v nasprotju z zavarovalnim načelom, ki je bistven element pokojninskega sistema, ki sicer lahko vsebuje tudi nekatere elemente solidarnosti, vendar pa le-ti ne smejo biti prevladujoči. Ne gre namreč spregledati, da je pokojninski in invalidski sistem zavarovalni sistem, zato morajo biti pravice priznane na podlagi minulega dela ter ob upoštevanju višine ter predhodnega plačila prispevkov. Iz tega razloga morajo biti tudi višine samih priznanih pravic priznane ter povezane s samo višino plačanih prispevkov.
Bi pa na koncu želeli pojasniti, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti trenutno v fazi priprave celovitih sprememb pokojninskega sistema, pri čemer bo na podlagi razprave med ključnimi deležniki ter v okviru socialnega dialoga obravnavalo vse ključne vsebine s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med drugim tudi ustreznost institutov, ki vzpostavljajo t.i. »zagotovljene« zneske pokojnin. Menimo namreč, da je treba tudi v nadaljnjem razvoju pokojninskega sistema ohranjati ustrezna razmerja med upokojenci ter slediti temeljnim zavarovalnim načelom, ki odražajo povezanost med plačanimi prispevki ter priznavanjem pravic. Pokojnina je namreč pravica iz zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela, zato mora tudi njena višina temeljiti na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca.