Predlagam Vladi, da s pristojnimi ministrstvi preveri možnost odvzema slovenskega državljanstva kriminalcem, ki izrabljajo svoje dvojno državljanstvo za to, da se izogibajo sodnemu pregonu v njihovi domovini - Sloveniji. Mediji poročajo o vodji preprodajalcev mamil, ki ga zaradi državljanstva SLO in BIH niso izročili Sloveniji.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/17; v nadaljevanju: ZDRS) v svojem 26. členu določa pogoje za odvzem državljanstva. Državljanu Republike Slovenije, ki dejansko živi v tujini in ima tudi tuje državljanstvo, se lahko odvzame državljanstvo Republike Slovenije, če s svojim delom škoduje mednarodnim ali drugim interesom Republike Slovenije.
Za delo, s katerim se škoduje mednarodnim in drugim interesom Republike Slovenije, se šteje:
Iz veljavne zakonske ureditve izhaja, da le-ta že sedaj omogoča odvzem državljanstva državljanu, ki je pogost storilec kaznivih dejanj ali prekrškov ali je kako drugače prekršil dolžnosti, ki so predpisane z ustavo ali z zakonom. V zadnjih petih letih je bilo dvema osebama že odvzeto državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 26. člena ZDRS, dva predloga pa sta še v postopku. Pri tem pa dodajamo, da državljanstva ni možno odvzeti državljanu Republike Slovenije, če bi z odvzemom ostal brez državljanstva.
Ministrstvo za pravosodje je resorno pristojno za področje sistemskega urejanja kaznovalnega prava in varstva osebnih podatkov – 37. člen Zakona o državni upravi[1] in tako s teh dveh vidikov podajamo naše stališče.
Uvodoma je v predlogu navedeno, da naj bi se določena oseba, ki naj bi bila po mnenju predlagatelja kriminalec, ki ima dvojno državljanstvo, izogibala sodnemu postopku v Republiki Sloveniji in da naj bi se v takih primerih kriminalcem odvzelo državljanstvo Republike Slovenije.
Glede te ideje iz navedenega predloga smo najprej dolžni navesti, da po 27. členu Ustave Republike Slovenije[2] obstaja v Sloveniji presumpcija nedolžnosti in da nihče ne more veljati za kriminalca (obsojeno osebo), če ni pravnomočno obsojen s strani neodvisnega sodišča, ob spoštovanju vseh postopkovnih jamstev iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, zakonov ter obvezujočih mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Nadalje, odvzem državljanstva Republike Slovenije zaradi izogibanja sodnemu postopku bi z vidika Ministrstva za pravosodje bila kazenska sankcija, o kateri bi spet moralo odločati neodvisno in nepristransko sodišče (prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije).
Iz preteklega nedemokratičnega sistema v nekdanji SFR Jugoslaviji pa je tudi poznano, da so bili odvzemi državljanstev s strani (samo) upravnih organov ukrepi, s katerimi se je kaznovalo disidente[3] in se jih tako pustilo brez ustreznega statusa in povezave z domovino.
Tudi z vidika spoštovanja osebnosti glede na 38. člen (varstvo osebnih podatkov), 35. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) ter 34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Ustave Republike Slovenije izpade navedeni ukrep iz predloga sporen.
Glede na navedeno je predlog v zvezi z zgoraj navedenimi vidiki iz resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje – neustrezen.
[1] Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23.
[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21.
[3] V nekdanji SFR Jugoslaviji izgleda zadnjič leta 1988 - disident prof. dr. Mihajlo Mihajlov.