2. 2. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljata temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Gre za zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Dodatno pokojninsko zavarovanje sestavljata dve fazi in sicer faza varčevanja (vplačila in plemenitenje teh sredstev) in faza izplačevanja (izplačevanje pokojninske rente na podlagi privarčevanih sredstev).
V skladu z določbami ZPIZ-2 se lahko privarčevana sredstva izplačajo z uveljavitvijo pravice do dodatne pokojnine (izplačevanje pokojninske rente), v določenih primerih pa je možno tudi uveljaviti pravico do izplačila odkupne vrednosti v enkratnem znesku.
Zbrana sredstva v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja se izplačujejo v okviru izplačila pokojninskih rent, ki jih izplačevalci (zavarovalnice ali pokojninske družbe) ponujajo na podlagi pokojninskih načrtov za izplačevanje pokojninskih rent, ki jih odobri minister, pristojen za delo. Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninskih rent z zavarovalno tehničnimi osnovami morajo biti v skladu z ZPIZ-2 ter Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 110/13, 94/14, 21/16 in 68/19; v nadaljevanju: Pravilnik). Z ZPIZ-2 je določeno, da se lahko ponujajo samo doživljenjske pokojninske rente, ki zagotavljajo upravičencu dodatno pokojnino do njegove smrti (ker je potrebno pri tej obliki pokojninskih rent upoštevati tveganje dolgoživosti zavarovanca, to negativno vpliva na izračunano višino pokojninske rente). S Pravilnikom pa so določene še nekatere dodatne omejitve, ki izplačevalce omejujejo pri oblikah pokojninskih rent, načinu in stroških izplačevanja, načinu izračuna pokojninskih rent, itd.
V zvezi z usklajevanjem pokojninskih rent pojasnjujemo, da je v 9. členu Pravilnika določeno, da so prejemniki pokojninskih rent udeleženi pri dobičku iz poslovanja kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izplačevalec pokojninskih rent. Tako mora izplačevalec pokojninskih rent najmanj 90 % pozitivnega tehničnega rezultata preteklega obračunskega obdobja nameniti pripisu dobička. Najmanj 50 % od 90 % tehničnega rezultata preteklega obračunskega obdobja se vsako leto najkasneje do konca aprila tekočega leta pripiše zavarovancu v obliki povečanja pokojninske rente.
Glede na to, da je od zakonske ureditve pokojninskih rent iz sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja minilo že več kot 10 let, da se je v tem času trg izplačevanja pokojninskih rent v Sloveniji že nekoliko razvil ter da se v praksi izkazuje potreba po spremembah na področju urejanja pravic na podlagi privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo to področje dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotovo tema, ki se bo obravnavala ob predvidenih celovitejših spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovancem bi bilo namreč potrebno ponuditi več možnosti izbire pri oblikah pokojninskih rent, ki bi morale biti, ob zmanjšanju tveganj za izplačevalca, tudi stroškovno ugodnejše za zavarovance.