Trenutno je tako, da gredo vsi ponaredki oblačil, ki jih zaseže carina, na uničenje.
To se mi zdi zelo potratno in koristi edino bogatenju korporacij.
Predlagam, da se te ponaredki raje brezplačno razdelijo revnim.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma pojasnjujemo, da je carinsko področje urejeno z zakonodajo Evropske unije (v nadaljevanju: EU), primarno s carinskim zakonikom Unije (v nadaljevanju: CZU) ter drugimi uredbami, ki so v Republiki Sloveniji, kot državi članici EU, zavezujoči in se uporabljajo neposredno ter torej urejajo tudi carinske ukrepe v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine ob vnosu domnevno ponarejenega blaga v Republiko Slovenijo oz. iznosu iz nje.
Uničenje blaga po sedaj veljavni ureditvi ureja 197. člen CZU, ki določa, da lahko carinski organi, kadar imajo utemeljen razlog za takšno ravnanje, zahtevajo, da se blago, ki je bilo predloženo carini, uniči in da imetnika blaga o tem ustrezno obvestijo, v členu 198 CZU pa so našteti ukrepi, vključno z odvzemom, prodajo ali uničenjem blaga, ki jih carinski organ izvede za ureditev položaja blaga. Postopke carinskih organov v zvezi z uveljavljenjem pravic intelektualne lastnine podrobneje ureja Uredba (EU) št. 608/2013 EP in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.
Postopek za izvedbo carinskih ukrepov se začne na zahtevo imetnika pravice intelektualne lastnine ali po uradni dolžnosti. Imetnik pravice intelektualne lastnine lahko pri Finančni upravi Republike Slovenije vloži zahtevo za carinsko ukrepanje. V primeru suma o kršitvi pravic intelektualne lastnine se blago začasno zadrži, o čemer carinski organ obvesti tako imetnika pravice na eni strani, kot deklaranta oziroma uvoznika ali lastnika blaga na drugi strani. Če se vpletene osebe ne dogovorijo o uničenju blaga, mora imetnik pravice intelektualne lastnine pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene. Blago, za katero se ugotovi, da se z njim kršene pravice intelektualne lastnine, se, kot navaja predlagatelj, praviloma uniči. V skladu z določbami Uredbe (EU) št. 608/2013 EP in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, ne sme biti sproščeno v prosti promet, razen če carinski organi ob soglasju imetnika odločbe sklenejo, da je blago treba reciklirati ali odstraniti mimo komercialnih kanalov, med drugim zaradi ozaveščanja, usposabljanja in izobraževanja.
V zvezi s predlogom predlagatelja, da bi se ponaredki oblačil, ki jih zaseže carinski organ, namesto, da bi se uničili, podarili v dobrodelne namene, pojasnjujemo, da je trenutno v Svetu EU v obravnavi predlog uredbe EP in Sveta o CZU in carinskem organu EU, s katerim bo prenovljen sedaj veljavi CZU in da je med predlaganimi novostmi v novem 77. členu predloga uredbe med ukrepi, ki jih carinski organi izvedejo za odstranitev blaga, poleg zaplembe, prodaje, ali uničenja blaga, torej ukrepov, ki so za odstranitev blaga v veljavi že sedaj, predlagan tudi nov ukrep - donacija blaga za humanitarne namene. Ta predlagani ukrep, ki je pomemben tako s humanitarnega, kot okoljevarstvenega vidika, pa bo moral biti oblikovan tako, da bo hkrati zagotovljeno tudi pravilno izvajanje pravic intelektualne lastnine in spoštovane določbe Uredbe (EU) št. 608/2013 EP in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov.