16. 2. 2024
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
Način obračunavanja omrežnine je v zakonski pristojnosti Agencije za energijo, ki v Sloveniji, enako kot v drugih članicah EU, izvaja naloge neodvisnega energetskega regulatorja. Neodvisnost v tem primeru pomeni tako neodvisnost od akterjev na trgu z električno energijo in od elektooperaterjev, kot tudi neodvisnost od vlade oz. države, ki je v večini članic EU eden od pomembnejših, ponekod pa celo edini lastnikov elektroenergetskih družb. V določanje načina obračuna država zato ne sme posegati.
Agencija pri določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine sledi naslednjim
načelom:
- načelu ekonomske učinkovitosti, kjer se zasledujejo cilji odražanja stroškov, simetričnosti, predvidljivosti, tehnološke nevtralnosti in minimizacije navzkrižnega subvencioniranja;
- načelu pravičnosti, kjer se zasledujejo cilji pravičnosti dodeljevanja stroškov, pravičnosti porazdelitve stroškov in postopnosti uvajanja;
- načelu preglednosti in
- načelu preprostosti.
Nov Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23 in 117/23) je agencija sprejela po izvedbi temeljitih študij, postopkov posvetovanj z vsemi deležniki in po temeljiti javni obravnavi. Na ministrstvu zato menimo, da je sprejeti akt tako pošten kot tudi skladen z ustavo. V bodoče tudi priporočamo, da se predloge v zvezi z omrežnino naslavlja na Agencijo za energijo, po možnosti v času javne obravnave.
Nov način obračuna omrežnine ni posegel v višino dodeljene priključne moči. Uporabnik lahko še vedno uporablja vso dodeljeno priključno moč. Spremenil pa se je način obračunavanja omrežnine, in to seveda ni poseganje v pridobljene pravice.
Dejstvo je, da so bile dodeljene moči v preteklih letih zelo visoke glede na dejanske potrebe odjemalcev. Tipično gospodinjstvo z, na primer, trifaznim priključkom 3x25 A, ima obračunsko moč 10 kW. Dejanska moč odjema preko dneva, ko nikogar ni doma, znaša le okrog 0,1 do 0,3 kW. Ko se kuha in hkrati pere, lahko moč tipično doseže npr. 3 ali 4 kW. Če je hotel takšen odjemalec doseči 10 kW, je moral istočasno vključiti še pečico, električni žar in kak močnejši motor, npr. močan sesalec ali žago. Takšne istočasne konice so se dogajale zelo redko, odjemalci jih niso dosegali istočasno. Omrežje ja takšne občasne konice zlahka preneslo, odjemalci pa so imeli, za vsak primer, in ker to ni prinašalo dodatnih stroškov, zelo visoke dodeljene moči.
Danes se način odjema zelo spreminja. Mnogi odjemalci si v okviru obstoječe moči 10 kW instalirajo toplotne črpalke z nekaj kilovati, ki delujejo pozimi redno in ne le občasno, fotovoltaične panele z močjo 8 kW in elektropolnilnico, ki je krmiljena tako, da odjemalec ves čas dosega skrajno mejo 10 kW. Država jih pri tem celo spodbuja, saj gre za ukrepe zelenega prehoda. Konice niso več zelo redke in občasne, niti neistočasne. Če vsi odjemalci preidejo na takšen režim odjema, je potrebno sedanje omrežje ojačati za 300 do 400%, to pomeni tudi nekajkrat višje stroške omrežnine.
Zato je Agencija izdelala nova pravila za obračun omrežnine, ki, drugače kot dosedanji sistem, spodbuja odjemalce k nižanju moči odjema. Ker večina odjemalcev načina odjema dejansko še ni spremenila, in svojo visoko moč v resnici uporablja zelo redko, je agencija takšnim odjemalcem z nižjo dogovorjeno močjo omogočila nižje plačilo omrežnine, tistim, ki vso dodeljeno moč dejansko uporabljajo redno oz. pogosto, pa bodo stroški omrežnine dejansko narasli. To je pravično, in spodbuja k nižanju moči odjema.
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.