16. 2. 2024
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
V zadnjem času smo v resnici priča izredno velikemu padcu cen električne energije na veleprodajnih trgih, ki se v tem trenutku gibljejo okrog 70-80 €/MWh. Ne pozabimo, leta 2022, v času največje krize, so bile te iste cene tudi na 600 €/MWh.
Kljub vladni omejitvi maloprodajne cene elektrike in oprostitve dela prispevkov (OVE SPTE) pa cene niso več tako nizke, kot so bile pred letom 2021.
Statistika jasno kaže, da so maloprodajne cene električne energije (skupaj z veleprodajnimi) padale od leta 2009 do 2017, dolgih 18 let. In to celo v absolutnem znesku, brez upoštevanja inflacije, z upoštevanjem inflacije v teh 18 letih bi bil padec še bolj drastičen. Leta 2017 je bila maloprodajna cena električne energije na zgodovinskem dnu, za industrijo okrog 42 €/MWh, za gospodinjstva okrog 53 €/MWh. Od leta 2017 do srede 2021 sta se ti vrednosti blago višali do 57 za industrijo in 68 za gospodinjstva, potem pa se je (zaradi pregrevanja gospodarstva po koncu epidemije) začel strm dvig cen, ki se je zaradi ukrajinske krize nadaljeval v leti 2022 in 2023, ko so maloprodajne cene dosegle vrh, industrija od 198 do 169 €/MWh, gospodinjstva 105 €/MWh. Maloprodajne cene bi bile brez vladnih ukrepov še precej višje, terminske cene na borzah so segle skoraj do 1000 €/MWh. V drugi polovici 2023 in v začetku 2024 so veleprodajne cene padle, maloprodajne bodo temu padcu sledile nekoliko hitreje pri industriji in nekoliko počasneje pri gospodinjstvih.
Stroka je precej enotna v oceni, da so bile nizke cene pred letom 2021 prenizke za investicije v proizvodnjo električne energije. Investicije v obnovljive vire so vse države članice obilno spodbujale, kar se je poznalo pri omrežnini in pri davkih, ne pa v ceni energije. Potem ko se je kriza končala, pričakujemo, da se bodo cene ustalile na nivoju, ki bo omogočal investicije v nove vire, ki jih ob zapiranju visokoogljičnih virov zelo potrebujemo.
Visok dvig v letih 2021 in 2022 ni posledica špekulacij na trgu, ampak realnih dogodkov, ki so pretresli cel svet, ne le Evrope: epidemije in zagona po epidemiji ter ukrajinske krize. Nadzorne institucije EU so zelo podrobno analizirale trgovanje na borzah v kriznem času in niso odkrile kakšnih bistvenih špekulacij.
Ugotovimo lahko torej, da trg z električno energijo v EU deluje. O tem ni bilo dosti dvomov dolgih 18 let, ko so cene padale, o tem ni dvoma tudi v času krize, ko so za visoke cene obstajali jasni razlogi, o tem najbrž ni dosti dvomov tudi zdaj, ko smo priča normalizaciji.
Slovenija je članica EU, v EU imamo skupni trg z električno energijo. Na trgu konkurenca ohranja cene najniže, kot je mogoče. Ceno določa razmerje med ponudbo in povpraševanjem po principu marginalne cene, ne lastni stroški proizvajalcev. Vse države članice elektriko občasno uvažajo, občasno izvažajo, to velja tudi za Slovenijo. Ne gre le za naključne razloge (suša, vročina, okvare v elektrarnah), pogosto je uvoz cenejši od lastne proizvodnje. Praviloma vedno delujejo najcenejše elektrarne, šele ko te ne morejo zadovoljiti povpraševanja, se vključijo dražje. Najdražje so plinske elektrarne, ki v času največje porabe običajno določajo tržno ceno elektrike. Ta optimizacija se dogaja na nivoju celotne Evrope, ne le na nivoju posameznih držav, kar je dobro predvsem za odjemalce, ki imajo tako vedno najnižjo možno ceno. Pri tem nobena država ne more drugih izsiljevati in za izvoz predpisovati drugačne cene, kot zase. To je dobro predvsem za manjše države, kot je Slovenija, za katere je pogosto uvoz edina ali pa cenejša možnost, ko so elektrarne v remontu ali okvari in ko v rekah ni veliko vode. So pa zelo pogosta tudi obdobja, ko Slovenija elektriko izvaža, s tem veliko zaslužijo predvsem elektrarne, ki imajo lahko višje dobičke, ki jih pobere lastnik, to je država, kar je dobro za davkoplačevalce.
Zapiranje električne energije v državne meje, kot je predlagano v predlogu, je v popolnem neskladju s pravili enotnega evropskega trga. Enotni evropski trg na splošno, ne le za električno energijo, koristi še najbolj majhnim članicam, kot je Slovenija. Zapiranje električne energije v državne meje pa je v nasprotju tudi z vitalnim interesom Slovenije po zanesljivi in konkurenčni oskrbi z električno energijo.
Predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.