Vlada naj uredi, da bi delavci 60 plus imeli varstvo do upokojitve na sledeči način, da bi ob prenehanju DR prejemali nadomestilo do upokojitve. Starejši delavci bi bili tako varni in se ne bi posluževali denarnih socialnih pomoči in se ne bi tresli, da bodo jutri izgubili službo.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Z vidika veljavne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) za določene kategorije delavcev določa posebno pravno varstvo pred odpovedjo oz. prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, in sicer posebno pravno varstvo pred odpovedjo v skladu z ZDR-1 uživajo: predstavniki delavcev (112. člen), delavci pred upokojitvijo (114. člen), starši (115. člen) ter invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni (116. člen). Če je posameznemu delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo, velja močnejše pravno varstvo, kar določa ZDR-1 v 117. členu.
Na podlagi prvega odstavka 114. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Nadalje ZDR-1 v drugem odstavku 114. člena določa izjeme, za katere navedeno posebno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne velja, in sicer varstvo ne velja:
V zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi v nadaljevanju obširneje pojasnjujemo, da v skladu z ureditvijo v ZDR-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati na načine, ki so določeni v 77. členu, in sicer pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.
Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za enostransko dejanje pogodbene stranke, ki pogodbo o zaposlitvi odpoveduje, in sicer lahko v skladu s prvim odstavkom 83. člena ZDR-1 delavec redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, delodajalec pa lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi samo, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kar ima podlago v drugem odstavku 89. člena ZDR-1.
Pripominjamo, da ZDR-1 za določene načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi določa pravico delavca do odpravnine, kar urejata 79. oziroma 108. člen ZDR-1. V zvezi s pravicami iz dela pa še dodajamo, da ima delavec pod pogoji iz Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US in 109/23; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) pravico do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. V zvezi z načinom prenehanja pogodbe o zaposlitvi velja dodati, da ZUTD v prvem odstavku 63. člena, ki ureja razloge za odklonitev pravice, določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji.
Na podlagi izpostavljene zakonske ureditve lahko ugotovimo, da veljavna zakonodaja že ustrezno ureja položaj delavcev pred upokojitvijo, še posebej upoštevaje posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v skladu s 114. členom ZDR-1. Pravice iz delovnega razmerja in pravice iz dela v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od načina oziroma razloga prenehanja pogodbe o zaposlitvi.