Naj se uredi, da telefoni v zdravstvenih domovih ne bodo zvonili v prazno in se v ta namen zagotovi osebo, ki bo dvigoval telefon in vezal do med. sestre ali zdravnika.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Pravica do zdravstvenega varstva je ustavna pravica. Zakon o pacientovih pravicah med pacientove pravice med drugimi uvršča pravico do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev, kar pomeni pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravico do spoštovanja pacientovega časa. Izvajalec zdravstvene dejavnosti mora tako zagotoviti naslednje oblike naročanja na zdravstveno storitev: elektronsko, po pošti, po telefonu in osebno v ordinaciji (15.a člen ZPacP). Podrobnejši način naročanja na zdravstveno storitev je določen s Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah.
Ministrstvo za zdravje se zaveda izzivov komuniciranja z izvajalci, s katerimi se soočajo pacienti, zato je v nedavnem dopisu Zdravstvenim domovom ponovno poslalo poziv, naj zagotavljajo primerno dostopnost, skladno z Zakonom o pacientovih pravicah, pa tudi priporočili varuha človekovih pravic. V nadaljevanju je ministrstvo v Usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025 predlagalo kar nekaj ukrepov s področja družinske medicine, med drugim okrepitev tima v družinski medicini (1 namesto 0,5 DMS), kjer diplomirana medicinska sestra 100 % svojega delovnega časa dela z ostalimi člani tima družinske medicine, ter določitev seznama kompetenc DMS s strani stroke, s ciljem zagotavljanja kakovostne, timske zdravstvene obravnave pacienta.
Ministrstvo bo v nadaljevanju skupaj z izvajalci preverilo učinkovitost posameznih poti komuniciranja. Na podlagi podatkov bomo podali priporočila s tega področja.
Potem je spet drug problem.. zdravstveno osebje odhaja zaradi slabih plač. Če bi nekdo samo dvigoval telefon za minimalno plačo, bi tudi kmalu šel stran.
Treba je urediti plačna razmerja, nagrajevanje...
Ministrstvo za zdravje sem opozoril na to po 8 okužbi s covit 19. Temeljni problem neodzivnosti je, da MZ ne pozna zdravstva. Sicer bi vedeli, da imajo med. tehniki, ki delajo na sprejemu k zdravnici lahko tudi po 100 neodgovorjenih klicev uro pred koncem službe. V Grosuplju vrnejo klic.
Pri silni umetni inteligenci, ki je naša minsitrstva obšla, tako kot naravna je ta problem rešljiv z novimi kadri, ki so strošek cca. 1500 eurov mesečno. Po enega ali dva na deset ambulant. Koordinacija dela.
ZZZS ne bo financirala nič, kar ne odobri MZ, ki pa ve, da dokler bo anemija javnosti nad njenimi stvarmi obvladujoča, stvari ne bodo spreminjali. Šele, ko bodo ljudje na cesti pred MZ jem, bodo zaradi svojega izgleda premaknili rit.
Slovenija je v dobre pol leta nabavila za 183 mio vojaških helikopterjev, za 24+ 2 letal za gašenje suhe trave in grmovja po Krasu, za 36 mio eur tovornih vozil za prevoz kontejnerjev po naravnih nesrečah in niti enega lahko tudi invalidsko upokojenega človeka, ki bi delal po dodoatnem izobraževanju na sprejemu klicev. Če bi MDDSZ, ki seveda o tem nima pojma uredila, da imajo tovrstne osebe na izključno deficitarnih mestih sofinancirane prispevke, je strošek recimo UKC ja samo 1000 eurov mesečno. KOliko njih pa se najame, stvar strokovne odločitve.
Druga težava pa je operativno delo, ki ga na MZ ju ne znajo razdelit še na ostale kot je potrjevanje bolniške.
V času covit 19 MZ ni sprejelo nikakršnih potrebnih ukrepov ureditve telefonske komunikacije niti odprtja novih telefonskih linij, ker tega vsi skupaj tam niso sposobni razumet. Oni delajo v monopolnem sistemu in so drug svet. V zasebnem sektorju, da ne odgovarjaš strankam, letiš iz krivdnih razlogov.
Vaš predlog je, da se zagotovi oseba, ki bo dvignila telefon ob vašem klicu in vas nemudoma prevezala k medicinski sestri ali zdravniku, ki obravnava naročenega pacienta?
Kaj se sploh opravi telefonsko? Naročilo na pregled, zaključek bolniške, obnovitev receptov za kronične bolezni... Vse to lahko pripravi obična tajnica, brez nekega poglobljenega medicinskega znanja. Zdravnik le potrdi recept, zaključek bolniške... Ne vem zakaj imamo sedaj medisinske sestre, ki opravljajo delo tajnice.
Klice, kjer opisujejo bolezenske znake in se je potrebno odločiti ali gre za nujno zadevo, ki zahteva obravnavo na urgenci ali le naročilo na prost termin, se poveže k medicinski sestri, ki je usposobljena za triažo in hitro ugotovi resnost težav.
Medisincka sestra naj bi pripravila pacienta, opravila lažje medicinska dela - čiščenje ran, previjanje... Zdravnik pa bi opravljal diagnosticiranje...
Ena tajnica bi lahko delala za več zdravniških timov hkrati. Cena zaposlitve ene dodatne tajnice je precej nižja kot dodatne zdravniške ekipe.
Na ta način bi tajnica prevzela vse birokratske posle in bi se zdravstveno osebje lahko ukvarjalo z zdravstvenimi težavami bolnikov. Verjetno bi v takem primeru pristali tudi na povišanje glavarine in bi morda spet lahko vsi imeli svoojega izbranega zdravnika.
Bi pa bilo potrebno delo te tajnice digitalizirati, da bi zdravnik na računalnik že dobil vpisan podaljšan recept za kroničnega bolnika... in bi ga med menjavo naročenih pacientov lahko pregledal in z enim klikom potrdil.
In seveda, celoten zdravstven sistem bi moral imeti enotno rešitev, da bi si lahko ozdravstveni domovi brez problemov "posojali" ljudi ob izrednih razmerah in bi bili ti takoj sposobni 100% prevzeti delo, ne da ima vsaka ordinacija svoj program in svoj način dela.
Pro nas v z.d. so to rešili na nek razpolagan čas klicev na 2 uri na izmeno, vendar, ko sem imel poškodbo malo za tem, sem čas zamudil, in sem zato moral iti na urgenco.
Ja, saj ravno to je problem. Ure so omejili, ker telefon dviguje medicinska sestra. in to pri vsakem zdravniku druga.
Namesto tega bi lahko zaposlili telefonista, ki bi ga ustrezno usposobili. Ta telefonist bi lahko ves čas dvigoval telefon in urejal birokratske stvari za več zdravnikov.
Za zadeve, ki zahtevajo medicinsko znanje, bi lahko zaposlili medisinsko sestro usposobljeno za triažo, ki bi prav tako cel delovni čas skrbela za telefone in spet pokrivala več zdravnikov.
Delo bi moralo biti bolj racionalno razdeljeno in zdravniško osebje bi moralo opravljati zdravstvene zadeve, administracijo pa bi morali opravljati administratorji/tajnice/telefonisti. Organizacija dela je tista, ki šepa v zdravstvu, predvsem javnem.
V vašem primeru bi vaš klic prevzel telefonist. Ko bi mu razložili, da ste se poškodovali, bi vas prevezal k triažni medisinski sestri, ta pa bi v pogovoru z vami ugotovila ali lahko počakate na prost termin svojega zdravnika ali pa bi vas napotila na urgenco.
Popolnoma se strinjam s tem, da bi v zdravstvenih domovih uvedli še dodatno osebo, ki bo zadolžena le za dvigovanje telefona. Takšna ureditev bi pripomogla k zmanjševanju časa čakanja na pomoč, še posebej v nujnih primerih, to pa bi pripomoglo k izboljšanju skrbi za pacienta. Iz članka (https://www.rtvslo.si/slovenija/prevolnik-rupel-zdravstvena-reforma-ni-nek-bum-ki-bo-v-trenutku-resil-vse/689607) je razvidno, da je varuh človekovih pravic Peter Svetina, ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel že seznanil z analizo, ki kaže velike razlike v načinu komuniciranja pacientov z zdravniki. Predlog za ureditev sistema, kjer zdravstveni domovi ne bi zvonili v prazno je ukrep, da bi izboljšali komunikacijo, predvsem pa odzivnost zdravnikov. Zdravniki v večini primerov (sploh to velja za Ljubljano in njeno okolico) sploh ne vračajo klicev, ambulante pa ne odgovarjajo na elektronska sporočila.
S predlogom se strinjam. Osnovni dostop do zdravnika ali medicinske sestre preko telefona v zdravstvenih domovih oz. ordinacijah je prvi stik in pomemben korak k boljši dostopnosti zdravstvene oskrbe. Tak telefonski pristop tako omogoča hitrejše nasvete, spremljanje zdravstvenega stanja in lažje reševanje manjših zdravstvenih težav in tako zamašuje nepotrebne obiske in znašanje gožve v čakalnicah. Telefonski dostop je še posebej namenjen starejši populaciji, ki imajo že tako težave z mobilnostjo. Seveda bi tako medicinske sestre bile še bolj obremenjene, vendar bi lahko uvedli osebe s potrebnim medicinskim znanjem, ki bi bile kompetenten za odgovarjanje na telefonske klice in reševanje težav oz. zdravstvenih problemov kar preko klica. Vendar je tu potrebno ravnovesje med osebnim zdravnikom in virtualno različico. Pomembno je da se ohrani oz. ne nadomesti potrebe po osebnem zdravstvenem pregledu v sami ordinaciji. Saj ob primeru težjih obolenj, žal telefonska komunikacija in zdravljenje ne bo zadovoljivo.
Z uvedbo osebe, ki bo dvigovala telefon in vezala naprej se strinjam. Kot izhaja iz članka z naslovom “Pacient 83-krat v ambulanto klical brez uspeha. Fokus do človeka je izgubljen” iz spletne strani n1info.si, vidimo, da je to resen problem. Stranka v kar 83 poskusih klicanja v ambulanto ni dobila odgovora. Ugotovitve analize o dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine kaže, da telefoni v teh ambulantah zvonijo v prazno in da v mnogih primerih sploh ne vračajo klicev. Zdravstven dom je ustanova, ki bi morala imeti najvišjo prioriteto za stranke. V članku je omenjeno tudi da se ta problem dogaja že kar nekaj časa. V 21 stoletju je digitalizacija in tehnologija v zelo visokem stanju in ne vidim razloga, da se nebi uvedel ta sistem. Veliko podjetij v gospodarstvu ima klicne centre, dispečerje in osebe, ki se ukvarjajo samo s sprejemom strank. Če bi te osebe odstranili, bi sistem enostavno propadel.
Link do članka
n1info.si/novice/slovenija/nedopustno-je-da-telefoni-v-ambulantah-zvonijo-v-prazno/
Se strinjam.
Dostopnost zdravnikov oz. ZD preko telefona je zelo nizka. To je v današnjem času nedopustno, saj je pravica vsakega, da ima dostop do zdravnika. ZD bi moral obvezno imeti klicni center, kjer bi zaposleni bili seznanjeni oz. izobraženi o ključnih informacijah oz. simptomih. S tem bi tako na eni strani zmanjšali obisk pri zdravniku, saj bi jim lahko že v klicnem centru dali ključne napotke za nenujne primere, na drugi strani pa možnost takojšne seznanitve zdravnika s težavami pacienta. Ker dostopnost vsako leto upada, bi bilo potrebno uvediti zakon, da bi zdravniki ali pa klicni centri bili primorani dvigovati telefone ali pa najti nov način soočanja s to težavo, s katero se srečujemo vsakdan.
Lahko bi tudi uvedli klice preko Zooma, kjer bi lahko od doma dejansko pokazali simptome ali poškodbe.
Spodaj je prikaz iz UK o zmanjšanju dostopnosti zdravnikov na telefon, podobno kot pri nas.
www.theguardian.com/society/2019/jul/11/nhs-patients-struggle-to-see-gp-or-contact-surgery-by-phone
Glede na statistiko da je v zdravstvu vedno več, predvsem v Sloveniji, ki smo visoko nad EU povprečjem. www.rtvslo.si/zdravje/delavcev-v-zdravstvu-vedno-vec-stevilcno-slovenija-nad-povprecjem-eu-ja/575558
Absolutno se strinjam s tem, da bi moral biti odziv s strani zdravstvenih delavcev, vendar lahko to delo še naprej opravljajo medicinske sestre, ne še dodatno osebje. Naj se določi ura (dopoldanska in popoldanska) kdaj se javlja samo pacientom in da je njena dolžnost, da jim vrne klic.
Menim, da je predlog dober vendar ima v trenutni situaciji ogromno omejitev. Zagotovitev dodatne osebe, zlasti le za dvigovanje telefonov predstavlja dodaten strošek zdravstvenim ustanovam. Poleg tega, so pred kratkim vsi zdravstveni domi preklopili na elektronsko poslovanje (e-portal za naročanje) preko katerega opišete svoj problem svoji zdravnici oz. napišete kar potrebujete in dobite odgovor v vsaj 3 dneh (po mojih izkušnjah v 24h od objave). Seveda, tak sistem ni idealen, saj nekateri potrebujejo še isti dan osebnega zdravnika, posledično pa se zato vsi odpravljajo na urgenco kjer pa je tako ali tako prevelika gneča nujnih primerov, kaj šele takšnih, ki sploh nebi potrebovali urgence. Poleg tega lahko omenim, da je ravno zato tam medicinska sestra, ki ima to nalogo odgovarjati na klice, vendar včasih zaradi preobremenjenosti ali pa tudi izčrpanosti enostavno ignorirajo klice. Zadevo zakaj se torej medicinske sestre oz. osebje v ambulantah ne oglaša na telefone, bi bilo potrebno še nekoliko raziskati.
A se še spomnite časov, ko si prišel do zdravnika v ZD isti dan, ko si ga potreboval?
Ja, to je bilo v unem gnilem prejšnjem sistemu (ga ne bom imenoval z besedo, da ne bi koga preveč razburil).
Kdo bi plačal to dodatno osebo? Če sta v tipični ambulanti dve osebi (zdravnik in sestra), bi to pomenilo 50% več zaposlenih.
Ena oseba na celoten zdravstveni dom pa je že, ampak najbrž potem problem nedosegljivosti ostaja.
Manj raznih raziskav stanja v zdravstvu in zgrešenih aplikacij, pa bi bil denar tudi za dodatni kader.
Uveljavi naj se kazenska odgovornost za neodzivanje zdravstvenega osebja na klice v zdravstvene domove.
Ja. Pa mogoče še to, da se nekaj naredi glede tistih njihovih aplikacij, če te še tam ignorirajo in jim po njihovem ignoru ne moreš nikoli več kontaktirati, ker večno čakaš na odgovor, ki ga seveda nikoli ne bo. Naj jih vsak dan nadležno opozarja, da imajo za odgovoriti še toliko in toliko ljudem.