omejitev omejevanaja hitrosti
Strategija Ministrstva za infrastrukturo je omejevanje hitrosti. Da se nekemu odstotku voznikov, ki ne morejo peljat po omejitvah to oteži, morajo 100% voznikov brez potrebe zmanjševat hitrost in vozit okrog prevelikih krožišč. Ne mislim na to v Ljubjani, kjer je obseg vozil ogromen, mislim na vsa tista v manjših krajih. Vsi morajo hitrost zmanjšat, zlasti tovorna vozila, avtobusi na 10 km/h. IN nato pospeševat do naslednjega krožišča. Če vmes ni ležečih hitrostnih ovir, ki so zgrajene v 95% primerov nestorokvno in brez ustreznih protokolov. Brez, da poškoduješ ali preobremeniš podvozje s predpisano hitrostjo preko ležečega policaja ne moreš peljat. Bistveno se poveča onesnaževanje okolja, ker je najprej zaviranje in nato pospeševanje, tudi, če pelješ po omejitvi. Ker nihče ne na infrastrukturnem ministrstvu ne med tistimi, ki v občinah tlačijo krožišča kjer je le mogoče nihče ni nikoli vozil ne naloženega tovornega vozila, tudi tistega z živino, gasilske ga tovornjaka v akciji ali pa reševalnega vozila ne razume, o čem pišem.
V Sloveniji nobena vlada ne naredi organa, ki bi preverjal strokovnost ukrepov njenih ministrstev. Pri ležečih hitrostnih ovirah je znak nestrokovne izdelave mnogo črt preko njih, ki jih narede vozniki, ko s karterjem podrsajo ob asfalt. IN seveda bo argument, če bi vozili z zahtevano hitrostjo. IN dodam, ja, in če je vozilo prazno. Če je proti dovoljeni obremenitvi pa ne.
Glede omejitve hitrosti na 60 km pri gradbiščih na avtocesti ali 80 km v predoru na LJ obvoznici, zame nerazumna odločitev.