29. 12. 2023
Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo
V zvezi s prepovedmi določenih materialov ali proizvodov na trgu v RS vam v nadaljevanju pojasnjujemo, da je trg RS del notranjega trga EU. Prosti pretok proizvodov je nujen za zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki ostaja temelj konkurenčnosti podjetij EU in izbire za potrošnike, zato je za določene ukrepe, kot so prepovedi dajanja na trg proizvodov, nujno usklajeno ukrepanje. Zaradi pomanjkanja ustreznih in celovitih pravil notranjega trga lahko države članice ali industrije razvijajo pobude, ki poslabšajo delovanje notranjega trga, saj povzročajo morebitne ovire, razdrobljenost in neusklajene pristope ter neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. RS sama ne bi mogla izvajati ukrepov takega obsega, ne da bi ustvarila razlike v zahtevah za podjetja in ovire za prosti pretok proizvodov, regulativno breme in čezmerne stroške poslovanja. Poleg tega bi se na splošno zaradi posamičnega ukrepanja le na ravni držav članic neizogibno izoblikovala različna orodja, zaradi katerih bi izbira potrošnikov postala bolj zapletena. V primeru individualnega ukrepanja držav članic je zelo visoko tveganje nastanka različnih konkurenčnih sistemov, ki temeljijo na različnih metodah in pristopih, zlasti za proizvode, s katerimi se trguje na celotnem notranjem trgu. Glede na navedeno, se lahko le z ukrepanjem na ravni EU določijo usklajene zahteve glede proizvodov in zahteve glede informacij o vidikih trajnosti, ki se uporabljajo po vsej EU, s čimer se zagotovi prosti pretok blaga, potrošnikom pa ustrezne in zanesljive informacije o trajnostnih in krožnih značilnostih izdelkov, ne glede na to, v kateri državi članici se kupijo. Določitev zahtev na ravni EU ima jasno dodano vrednost, saj se tako vzpostavi usklajen in dobro delujoč notranji trg v vseh državah članicah, s tem pa enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.
Na Svetu EU ravno potekajo razprave za spremembo Uredbe EU za embalažo in odpadno embalažo, ki bo po sprejemu neposredno veljala enako v vseh državah članicah EU, ki tvorijo notranji trg. V tej spremembi evropske uredbe je predvideno, da se določa številne cilje glede ponovne uporabe in ponovnega polnjenja za različne sektorje in oblike embalaže. Da bi zmanjšali vse večji delež embalaže za enkratno uporabo in vse večje količine nastale odpadne embalaže, predlog uredbe določa kvantitativne cilje glede ponovne uporabe in ponovnega polnjenja embalaže v sektorjih, ki imajo po oceni največjo možnost zmanjšanja količine odpadne embalaže, in sicer sektorji hrane in pijače za s seboj, bele tehnike in transportne embalaže.
Predviden sprejem nove evropske embalažne uredbe je v letu 2024. Kakšne bodo končne določbe za kvantitavne cilje za povratno embalažo je odvisno od pogajanj med Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom EU.