Predlog embalaža,
predlagam sistemsko ureditev na državnem nivoju in uvedbo zakona, ki naj predvideva, da se vse sladke pijače in ustekleničene vode, ki se prodajajo na slovenskem trgu zakonsko določi, da če želijo prodajati pijačo v plastični embalaži, morajo določen procent pijač prodajati tudi v stekleni oz. vračljivi embalaži, (ki naj se z leti dviguje).
LP
Če bo predlog prejel vsaj 24 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi s prepovedmi določenih materialov ali proizvodov na trgu v RS vam v nadaljevanju pojasnjujemo, da je trg RS del notranjega trga EU. Prosti pretok proizvodov je nujen za zagotavljanje delovanja notranjega trga, ki ostaja temelj konkurenčnosti podjetij EU in izbire za potrošnike, zato je za določene ukrepe, kot so prepovedi dajanja na trg proizvodov, nujno usklajeno ukrepanje. Zaradi pomanjkanja ustreznih in celovitih pravil notranjega trga lahko države članice ali industrije razvijajo pobude, ki poslabšajo delovanje notranjega trga, saj povzročajo morebitne ovire, razdrobljenost in neusklajene pristope ter neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. RS sama ne bi mogla izvajati ukrepov takega obsega, ne da bi ustvarila razlike v zahtevah za podjetja in ovire za prosti pretok proizvodov, regulativno breme in čezmerne stroške poslovanja. Poleg tega bi se na splošno zaradi posamičnega ukrepanja le na ravni držav članic neizogibno izoblikovala različna orodja, zaradi katerih bi izbira potrošnikov postala bolj zapletena. V primeru individualnega ukrepanja držav članic je zelo visoko tveganje nastanka različnih konkurenčnih sistemov, ki temeljijo na različnih metodah in pristopih, zlasti za proizvode, s katerimi se trguje na celotnem notranjem trgu. Glede na navedeno, se lahko le z ukrepanjem na ravni EU določijo usklajene zahteve glede proizvodov in zahteve glede informacij o vidikih trajnosti, ki se uporabljajo po vsej EU, s čimer se zagotovi prosti pretok blaga, potrošnikom pa ustrezne in zanesljive informacije o trajnostnih in krožnih značilnostih izdelkov, ne glede na to, v kateri državi članici se kupijo. Določitev zahtev na ravni EU ima jasno dodano vrednost, saj se tako vzpostavi usklajen in dobro delujoč notranji trg v vseh državah članicah, s tem pa enaki konkurenčni pogoji za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu.
Na Svetu EU ravno potekajo razprave za spremembo Uredbe EU za embalažo in odpadno embalažo, ki bo po sprejemu neposredno veljala enako v vseh državah članicah EU, ki tvorijo notranji trg. V tej spremembi evropske uredbe je predvideno, da se določa številne cilje glede ponovne uporabe in ponovnega polnjenja za različne sektorje in oblike embalaže. Da bi zmanjšali vse večji delež embalaže za enkratno uporabo in vse večje količine nastale odpadne embalaže, predlog uredbe določa kvantitativne cilje glede ponovne uporabe in ponovnega polnjenja embalaže v sektorjih, ki imajo po oceni največjo možnost zmanjšanja količine odpadne embalaže, in sicer sektorji hrane in pijače za s seboj, bele tehnike in transportne embalaže.
Predviden sprejem nove evropske embalažne uredbe je v letu 2024. Kakšne bodo končne določbe za kvantitavne cilje za povratno embalažo je odvisno od pogajanj med Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom EU.
S predlogom se strinjam, saj je treba biti ozaveščen o onesnaževanju kakšnega povzročamo s plastičnimi odpadki. Ustekleničene pijače in drugi izdelki pripomorejo k ponovni uporabi, kar privede do bolj čistega okolja, medtem ko izdelki zapakirani v embalažo, predvsem v plastiko, potrebujejo veliko dalj časa da se razgradijo, ter redkokatero stvar lahko uporabimo večkrat. Zakon bi lahko veljal ne samo za pijačo, vendar tudi za druge izdelke, saj kot vidimo v trgovinah je stvar, ki bi lahko bila zapakirana v papirnato vrečko/ steklo, je zapakirana v plastiko, včasih tudi v več. Proizvajalci bi morali bolj gledati na naravne vire, energijo. Tudi sam transport plastike privede do visokega onesnaževanja zraka, pa tudi oceanov. Oceani so tako onesnaženi, da živali ne morejo bivati v svojem naravnem habitatu, saj se zastrupijo prav s embalažo oziroma jim ona onemogoči nadaljnje gibanje.
Ne vem če bi steklene ambalaža rešila zadevo. Tudi vse steklenice niso bile povratne...
Možnost uporabe lastne embalaža bi že bil korak v pravo smer. Vse pa bi rešil sistem kavcij in obveza proizvajalcev, da odkupijo svojo embalažo.
Tudi za takim, ki bi vseeno odvrgle embalažo, bi se našel kdo, ki bi jo pobral in odnesel v trgovino...
menim, da samo cena lahko zregulira cilj, kateremu sledi predlagatelj;
torej cena kakršnegakoli produkta v stekleni embalaži naj bo toliko nižja, da bo kupcu racionalno posegat po vračljivi/stekleni embalaži. Lep primer je popust 25 %, ki ga trgovci vsak teden ponujajo svojim strankam za en artikel. Ne velja za pivo v steklenici, velja za pločevinke- rezultat - opazen v kantah z rumenim pokrovom.
Dodatna obdavčitev?
Predlagam možnost uvedbe lastne embalaže. Morda najprej v manjšem kotičku trgovin. 100 litrov mleka in 500 jajc ;)
Ampak mi smo na komot in čemu bi kupoval mleko, ki ga moram sam natočit v lastno steklenico po višji ceni kot je tisto pakirano?
Steklena embalaža je pa morda sporna zaradi višje cene transporta in ravnanja (tudi ekološko iz istega razloga), razen v primeru lastne uporabe - večkrat.
Je pa pri embalaži še veliko maneverskega prostora - sploh pri tisti za darila, kjer zavijanje včasih celo preseže vrednost darila.
Prosim, razložite mi, zakaj samo sladke pijače in ustekleničene vode. Naj to velja za vse tekočine, od mleka, jogurta, mehčalcev, čistil, olj, itd...