29. 12. 2023
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance (v nadaljnjem besedilu: MF) je pristojno za pripravo in sprejem zakonodajnega okvira s področja poslovanja finančnega sektorja ter/oziroma prenos evropske zakonodaje s področja finančnega sistema v slovenski pravni red.
Za pripravo in sprejem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1 in 125/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Glede na dejstvo, da so lahko v skladu z ZPIZ-2 upravljalci pokojninskega načrta za izplačevanje rent zavarovalnice in pokojninske družb je za pripravo in sprejem Pravilnika o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente odgovorno oziroma pristojno Ministrstvo za finance. 348. člen ZPIZ-2 predpisuje, da podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente, določi minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za delo.
Zakonodajni postopek glede priprave, javne obravnave in medresorskega usklajevanja pri pripravi in sprejemu zakonov in podzakonskih predpisov je v Republiki Sloveniji transparenten, postopkovno in terminsko v naprej predpisan. Vse zakonodajne predloge in predloge podzakonskih predpisov pregleda in potrdi Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo in Zakonodajno pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije pred njihovim sprejemom in objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije se je v Programu za delo koalicije od leta 2022 do leta 2026 zavezala, da bo pripravila in s socialnimi partnerji uskladila pokojninsko reformo, ki bo omogočala dostojno starost in bo finančno vzdržna. V okviru pokojninske reforme bo Ministrstvo za finance podrobno proučilo odzive in predloge javnosti.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljata temeljno obliko varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami. Gre za zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1 in 125/23 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Dodatno pokojninsko zavarovanje sestavljata dve fazi in sicer faza varčevanja (vplačila in plemenitenje teh sredstev) in faza izplačevanja (izplačevanje pokojninske rente na podlagi privarčevanih sredstev).
S Pravilnikom o podrobnejših pravilih in minimalnih zahtevah, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente (Uradni list RS, št. 110/13, 94/14, 21/16 in 68/19; v nadaljevanju: Pravilnik) so v skladu z določbo 348. člena ZPIZ-2 določena podrobnejša pravila in minimalne zahteve, ki jih mora izplačevalec pokojninskih rent upoštevati pri izračunu pokojninske rente. Pravilnik je v skladu z določbami ZPIZ-2 sprejel minister, pristojen za finance, v sodelovanju z MDDSZ. Pred sprejemom Pravilnika je bilo področje izplačevanja pokojninskih rent praktično neurejeno, zato je bilo potrebno določiti pravni okvire pri izračunu pokojninskih rent.
V Pravilniku je tako določena tudi najvišja višina stroškov, ki se lahko upoštevajo v izračunu pokojninske rente (12 % od pokojninske rente). Gre za zgornjo mejo stroškov, ki si jo lahko izplačevalci pokojninskih rent obračunajo, za katero so zavarovalnice in pokojninske družbe v postopku sprejemanja Pravilnika dokazovale, da je določena prenizko in ne bo omogočala izplačevanja pokojninskih rent brez izgub. Brez takšne določbe bi si izplačevalci pokojninskih rent tako zagotovo obračunali še višje stroške izplačevanja pokojninskih rent.
V zvezi s pomislekom, da je določitev najvišje višine stroškov, ki se lahko upoštevajo v izračunu pokojninske rente, zakonska materija, ki ne bi smela biti urejena v podzakonskem aktu, se ne strinjamo. Pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja so določene v ZPIZ-2, s Pravilnikom pa so določene le nekatere omejitve, ki jih morajo izplačevalci pokojninskih rent upoštevati pri izplačevanju pokojninskih rent. Ob tem menimo, da je omejitev najvišjih stroškov zajeta s četrtim odstavkom 348. člena ZPIZ-2, saj gre za pravilo, ki jih zavarovalnica ali pokojninska družba upoštevata pri izračunu pokojninske rente.
Glede na to, da je od uveljavitve Pravilnika minilo že več kot 10 let, da se je v tem času trg izplačevanja pokojninskih rent v Sloveniji že nekoliko razvil ter da se v praksi izkazuje potreba po spremembah na področju urejanja pravic na podlagi privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, bo to področje dodatnega pokojninskega zavarovanja zagotovo tema, ki se bo obravnavala ob predvidenih celovitejših spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavarovancem bi bilo namreč potrebno ponuditi več možnosti izbire pri oblikah pokojninskih rent, ki bi morale biti, ob zmanjšanju tveganj za izplačevalca, tudi stroškovno ugodnejše za zavarovance.
Stroški nakazila pokojninske rente zagotovo niso edini strošek izplačevalca pokojninske rente, ki ga mora ta upoštevati pri izračunu pokojninske rente. Upoštevati je potrebno namreč tudi stroške glede oblikovanja in poslovanja kritnega sklada iz katerega se izplačujejo pokojninske rente; različna tveganja, ki jim je izpostavljen izplačevalec (dolgoživost, tržna tveganja,…), itd. Se pa strinjamo, da je potrebno področje izplačevanja pokojninskih rent ponovno obravnavati in ga izboljšati z vidika zavarovancev.