20. 6. 2011
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je v Sloveniji regulirana v skladu s Zakonom o FFS, ki določa natančne pogoje, pod katerimi se določeno sredstvo sme dajati na trg in uporabljati. Zakonski pogoji pa izvirajo iz skupne evropske zakonodaje o dajanju FFS na trg, torej so določene enotno na nivoju Skupnosti.
Osnovni pogoj, da se določeno sredstvo sme uporabljati pa je, da njegova pravilna raba ne povzroča negativnih posledic tako za ljudi, kot tudi za okolje, vključno z živalmi. Pri tem mora vlagatelj dokazati, da raba takšnega sredstva nima takšnih negativnih vplivov.
Tako se v dovoljenje za promet in uporabo natančno predpiše način pravilne rabe, ki nima negativnih posledic za ljudi in okolje. Seveda pa lahko nepravilna raba privede do negativnih posledic, tudi pomorov čebel. Odgovornost v primeru nepravilne rabe je na uporabniku, v primeru, ko pa je negativni vpliv posledica napačnih podatkov ali navedb, ki jih je predložil vlagatelj, pa je odgovornost na strani vlagatelja. V primeru sredstev, ki so nevarne za čebele, je poleg strogih omejitev glede časa uporabe in pogojev glede zanašanja sredstva na območja paše čebel, predpisano tudi obvezno označevanje sredstev, kot nevarne za čebele. Hkrati se vlaga velike napore v izobraževanje uporabnikov, kjer posebno pozornost namenjamo prav tveganjem za čebele in sobivanju kmetijstva in čebelarstva. Pri tem je treba poudariti, da je do sedaj izobraževanja v tej smeri opravilo že več kot 60.000 uporabnikov, in da je zavedanje pravilne rabe sredstev kot tudi odnosa do okolja vedno večje.
Predlagan predlog glede popolne prepovedi vseh sredstev, ki so nevarni za čebele, bi v veliki meri vplival na kmetijsko proizvodnjo predvsem v smislu zmanjšanja le te, kar bi posledično pomenilo zmanjšanje že tako majhne samooskrbe s hrano v Sloveniji. Dolgoročno se predvideva zmanjšanje uporabe vseh sredstev, ki lahko imajo negativni vpliv na okolje, predvsem v smislu omejevanja sredstev na trgu, povečanja standardov glede rabe, vlaganja v razvoj novih tehnoloških postopkov pridelave brez uporabe sredstev in vlaganje v izobraževanje ter osveščanje uporabnikov. V tej smeri pa se pripravlja nov zakon o FFS, ki bo sledil zgornjim ciljem in bo dolgoročno vplival na zmanjšanje tveganj zaradi njihove rabe.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je 1. junija sklical sestanek strokovne skupine v zvezi z nedavnimi pomori čebel na območju Pomurja. Sestanka so se poleg predstavnikov ministrstva z organi v sestavi udeležili tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, Kmetijskega inštituta Slovenije, Zavoda za zdravstveno varstvo MB, Nacionalnega veterinarskega inštituta RS, Biotehniške fakultete in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Na sestanku so bile predstavljene naknadne ugotovitve in strokovne utemeljitve v zvezi s padcem čebel ter ukrepi, ki jih bo MKGP izvajalo. Ugotovitev je bila, da je eden izmed glavnih krivcev za pomor čebel aktivna snov klotianidin, ki je za čebele izjemno toksična. Neposredna krivda kmetovalcev je pri tem izključena, kar potrjujejo tudi ugotovitve pri pregledu dobre kmetijske prakse na kmetijskih gospodarstvih. Na sestanku so bili sprejeti tudi štirje sklepi:
- minister bo uvedel upravni nadzor nad postopki za ponovno dovoljeno uporabo neonikotinoidov v letu 2009 za tretiranje semen koruze in oljne ogrščice;
- MKGP bo takoj pričel s pripravami na vložitev morebitne tožbe proti proizvajalcem določenih FFS iz skupine neonikotinoidov, ki smo jih ugotovili pri pomorih čebel;
- sestale se bodo pristojne uprave in strokovne službe Slovenije in Madžarske ter si izmenjale rezultate in ugotovitve, o čemer bodo seznanile tudi strokovno skupino, ki se je danes sestala;
- skupina podpira ustanovitev čebelarskega inštituta. V ta namen je bila ustanovljena tudi delovna skupina.
Na srečanju ministra mag. Dejana Židana s čebelarji v Pomurju 10. junija pa je minister povedal, da je ministrstvo pripravilo že dve poročili o nedavnih pomorih čebel v katerih je bilo ugotovljeno, da je eden od glavnih razlogov aktivna snov klotianidin, ki je v FFS za zatiranje koruznega hrošča. Ker vmesno poročilo govori o tem, da za zastrupitve čebel niso krivi kmetje ampak kombinacija različnih vplivov, ki se začne s tem, da je bilo znova dovoljen FFS, ki je bil v Sloveniji že prepovedan, smo se na MKGP odločili, da nad tem postopkom zahtevamo upravni nadzor, trenutno se išče ustrezno strokovno institucijo, ki bi ta nadzor lahko opravila. Minister je pri tem tudi povedal, da so začeli pripravljati materialna dokazna gradiva za morebitno tožbo proti proizvajalcem spornih FFS zato, ker prevladuje mnenje, da je pri varovanju okolja in zlasti ljudi, treba upoštevati mejne primere in tudi sinergistično delovanje.
Ugotovitve Kmetijske inšpekcije Kmetijska inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je od 17. 4. do 30. 5 2011 obravnavala prijave 22-ih čebelarjev na območju Pomurja in ostalih delih Slovenije, ki so bili povezani s padci njihovih čebel, domnevno zaradi zastrupitve s FFS. Pri preverjanju vzrokov za zastrupitve so sodelovali tudi strokovnjaki Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki so v navedenih primerih prijav dejansko tudi potrdili zastrupitev čebel s FFS, saj so čebele mrtvice kazale znake zastrupitve z iztegnjenimi rilčki.
V ta namen je kmetijska inšpekcija odvzela 61 vzorcev za določanje ostankov FFS, od tega je bilo odvzetih: 20 vzorcev mrtvic čebel, 1 vzorec mrtvic čmrljev, 11 vzorcev cvetnega prahu, 2 vzorca nektarja, 2 vzorca medu s satjem, 3 vzorci cvetnega prahu za izvedbo pelodne analize, 12 vzorcev cvetoče oljne ogrščice, 6 vzorcev semena koruze in zemlje na njivi, 2 vzorca buč (zeleni deli), 1 vzorec krompirja (zeleni deli), 1 vzorec paradižnika iz rastlinjaka (zeleni deli). Predvsem v Pomurju se je pojavljal zelo specifičen vzorec pojavljanja nekaterih aktivnih snovi v posameznih vzorcih. To potrjujejo tudi analize klotianidina v vzorcih mrtvic in cvetnega prahu, saj se pojavi kar v 15-ih vzorcih mrtvic od skupaj 21 ter v 6-ih vzorcih cvetnega prahu od skupaj 11. Klotianidin na semenu koruze je lahko eden od ključnih povzročiteljev za padce čebel.
Klotianidin je aktivna snov v pripravku Poncho in se je do prepovedi ministrstva uporabljal za dodelavo semen koruze pri setvi proti škodljivcu koruznega hrošča in strunam. Je sistemični insekticid iz skupine neonikotinoidov in je zelo strupen za čebele saj znaša letalna doza za čebele LD50 = 0,004 µg/čebelo. Najbolj gotova razlaga kako je klotianidin prišel v čebele je ta, da so se čebele pasle na poljih cvetoče oljne ogrščice, v bližini pa se je izvajala setev koruze dodelane s Ponchom, veter pa je prah s klotianidinom iz sejalnic zanašal na cvetoča polja ogrščice, na katerih so se pasle čebele in s tem tudi zastrupile. Ker je bilo v tem letnem času vreme v Pomurju izredno sušno, setev koruze pa je sovpadala s cvetenjem ogrščice, je klotianidin lahko eden od glavnih razlogov za padce čebel.
V vzorcih pa je bilo odkritih še nekaj drugih snovi v manjših količinah, v katerih niso toksične za čebele.