poslanci

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ustava RS - Domneva nedolžnosti
Ustava Republike Slovenije v 27. členu določa, da kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Navedeno pomeni, da do takrat nihče ne sme trpeti nikakršnih pravnih posledic, v smislu kazenskih sankcij, ki so mimogrede tako kot za vsakega državljana tudi za poslance in njihove družinske člene enake.

Kazenski zakonik RS – kaznivo dejanje in sankcija morata biti uzakonjena pred storitvijo
Kazenski zakonik RS tudi določa, da nnikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom predpisana kazen ali druga kazenska sankcija.

Kazenski zakonik RS – odvzem premoženjske koristi
Poleg navedenega Kazenski zakonik določa, da nihče ne sme obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter da se ta korist odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih v tem zakonu, ugotovljeno kaznivo dejanje, korist se odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v Kazenskem zakoniku RS, ugotovljeno kaznivo dejanje.

Kazenska odgovornost - imuniteta
Kazenska odgovornost je odgovornost vsake pravne in fizične osebe, ki je storila kaznivo dejanje. Vendar Kazenski zakonik že v 6. členu določa, da se Kazenski zakon ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Kadar je v zakonu določeno, da se storilec preganja za kaznivo dejanje na predlog ali na zasebno tožbo, se taka določba ne uporabi proti osebi, zoper katero oškodovanka oziroma oškodovanec (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec) ni dal predloga ali ni vložil zasebne tožbe ali jo je umaknil.

Odškodninska odgovornost – obveznost povrniti povzročeno škodo
V pobudi omenjate tudi odškodninsko odgovornost tako poslancev kot njihovih družinskih članov. Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt razmerja (odgovorna oseba) drugemu subjektu (oškodovancu) dolžan povrniti povzročeno škodo. Ta odgovornost nastopi, ko je stranka (odgovorna oseba) na eni strani poslovnega razmerja zaradi kršitve pogodbene obveznosti drugi stranki (oškodovancu) zaradi povzročene škode slednjo dolžna povrniti.

Še o izključitvi kazenske odgovornosti poslanca - Imuniteta poslanca za mnenje ali glas
V skladu z Ustavo Republike Slovenije, poslanec Državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah Državnega zbora ali njegovih delovnih teles. To pomeni, da poslanci ne morejo biti kazensko preganjani za svoje izjave ali glasovanja v parlamentu. Ker poslanci niso poslovni subjekti, zanje tudi ne veljajo določbe o odškodninski odgovornosti v primerih, ko v Državnem zboru izražajo svoja stališča.

Pravilo neodgovornosti za izražanje svojega glasu in izključitev kazenske in odškodninske odgovornosti imenujemo parlamentarna imuniteta, ki je običajna v demokratičnih državah, da se zagotovi svoboda izražanja volje poslancev. Vendar to ne pomeni, da so poslanci popolnoma imuni na kazensko odgovornost. Če poslanec stori kaznivo dejanje izven svojih parlamentarnih dolžnosti, je lahko kazensko odgovoren kot katerakoli druga oseba.

Poslansko imuniteto Ustava določa v 83. členu in sicer določa, da poslanec državnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah državnega zbora ali njegovih delovnih telesih. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja državnega zbora, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Državni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejšnjega odstavka.

Poslanska imuniteta ima svoj smisel in namen in sicer je njen namen zagotoviti nemoteno delo parlamenta kot najvišjega predstavniškega organa, organa, ki je edini nosilec zakonodajne oblasti v Republiki Sloveniji. Za nemoteno delo pa je potrebno, da so poslanci v Državnem zboru prisotni in da glasujejo.

Glede na navedeno menimo, da pravni red v RS že ureja tudi okoliščine, ki jih navajate kot predlog odvzema premoženja poslancem in njihovim družinskim članom, zato menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.