Predlagam, da se po vzoru Nizozemske ustanovi centralna baza (ne)plačnikov in se tako pripomore k plačilni disciplini. Na Nizozemskem je taka baza v instituciji BKR http://www.bkr.nl/Default.aspx . Tu se vodi seznam oseb, ki kdaj koli v svoji zgodovini niso plačevale računov. Banke imajo dostop do te baze neplačnikov in se na podlagi tako pridobljenih informacij odločajo pri odobritvi hipoteke.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za finance
Predlog se zgleduje po nizozemskem kreditnem uradu BKR Stichting Bureau Krediet Registratie. Kreditni uradi so pravne osebe, ki zbirajo, obdelujejo in posredujejo informacije z namenom oblikovanja kreditne ocene (credit score) potencialnih kreditojemalcev. Zaradi varstva osebnih podatkov fizičnih oseb v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov , se bistveno razlikujejo bonitetno ocenjevanje fizičnih oseb od bonitetnega ocenjevanja poslovnih subjektov.
Bonitetno ocenjevanje poslovnih subjektov kot tržno dejavnost tudi v Sloveniji opravlja več poslovnih subjektov. Za bonitetno ocenjevanje fizičnih oseb je bil v skladu s 390.a členom Zakona o bančništvu 1.1.2008 vzpostavljen elektronski sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe, ali krajše SISBON. SISBON, ki je tako kot BKR član združenja evropskih kreditnih uradov, je vzpostavljen z namenom upravljanja s kreditnim tveganjem bank, hranilnic in drugih dajalcev kreditov za zagotovitev odgovornega kreditiranja in preprečevanja prezadolževanja posameznikov. V SISBON-u se zbirajo in obdelujejo podatki, ki se nanašajo na zadolženost in korektnost izpolnjevanja pogodbenih obveznosti fizičnih oseb, posameznikov in so dodatna informacija za določitev njihove kreditne sposobnosti, od katere je odvisna odobritev posla in določitev pogojev za posamezno storitev. Osebni podatki posameznikov so strogo zaupni in se v celotnem sistemu obravnavajo kot poslovna skrivnost v skladu z ZBan-1 in ZVOP-1. Vsak dostop do podatkov, ki se beleži in nadzoruje, je dovoljen le pooblaščenim osebam pri posamezni banki, hranilnici ali drugi finančni instituciji s sedežem v Sloveniji.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Predlog je delno neprimeren, delno pa ne upošteva, da takšna baza v Republiki Sloveniji že obstaja, vsaj na bančnem področju, kot je predlagano v predlogu.
Uvodno navajamo, da baza, ki je navedena v predlogu, namreč baza v Kraljevini Nizozemski, deluje na prostovoljni podlagi.
Glede obstoječe ureditve v Republiki Sloveniji pa opozarjamo na spremembe Zakona o bančništvu leta 2009 , s katero je bil z novim 390.a členom uveden sistem izmenjave informacij o boniteti strank, ki so fizične osebe, kar vključuje tudi njihovo kreditno sposobnost. Sistem deluje na obvezni podlagi in torej ne na prostovoljni podlagi, kot je to v Kraljevini Nizozemski.
Kakršnekoli dodatne razdelave tovrstnega sistema ali sistemov bi morale upoštevati, da so tovrstni seznami morebitnih dolžnikov lahko ustavno sporni glede na določbe 38. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do varstva osebnih podatkov) v zvezi z ustavnim načelom sorazmernosti iz 2. člena ter tretjega odstavka 15. člena Ustave Republike Slovenije, saj lahko iz njih nastane t.i. "sramotilna lista". Na spornost takšnih seznamov opozarjajo tudi pristojni nadzorni državni organi za varstvo osebnih podatkov v drugih državah članicah Evropske unije in ocenjujemo, da je prej navedena sprememba Zakona o bančništvu iz leta 2009 tisto največ, kar je v Republiki Sloveniji še ustavnopravno mogoče.
Glede na obrazložitev predloga št. 1733 tudi ugotavljamo, da navedeni sistem iz 390.a člena Zakona o bančništvu po vsebini ustreza predlogu in da glede navedenega predloga ni potrebna priprava nobenih zakonskih sprememb.