8. 1. 2024
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Spremljanje oziroma nadzor nad ostanki fitofarmacevtskih sredstev se izvaja na več nivojih in sicer: v okviru monitoringa ostankov fitofarmacevtskih sredstev v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter v okviru inšpekcijskega nadzora nad skladnostjo hrane in krme v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih in na vstopnih točkah hrane in krme na območje Skupnosti v skladu s EU zakonodajo.
Slovenija na letnem nivoju odvzame več kot 1000 vzorcev živil in krme, v katerih se preverja vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev. Število vzorcev se z leti še povečuje, Slovenija spada med države kjer je delež odvzetih vzorcev na prebivalca višji od poprečja EU.
V primeru ugotovljene neskladnosti živil ali krme zaradi prekomerne vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev se prepove dajanje živil ali krme v promet, ob hkratnem umiku iz prometa.
Inšpektorji UVHVVR v okviru nadzora pregledajo vse pravne ali fizične osebe, ki so vključene v distribucijo neskladnega živila. Poleg prej omenjenega upravnega postopka inšpektor zoper pravno ali fizično osebo uvede tudi prekrškovni postopek. Odvisno od vrste dejavnosti pravne ali fizične osebe ter ugotovitev pregleda, inšpektor izreče opozorilo, opomin oz. pravno ali fizično osebo kaznuje z denarno sankcijo.. Višina denarne sankcije je določena v Uredbi o metodah vzorčenja proizvodov in izvajanju uredbe (ES) o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora (Uradni list RS, št. 31/17, 129/20 in 2/23), ki v 10 členu določa:
(1) Z globo od 2.000 do 30.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
- daje v promet živila ali krmo, ki ni skladna z zahtevami prvega odstavka 18. člena Uredbe 396/2005/ES;
- krmi živali s krmo, ki ni skladna z zahtevami prvega odstavka 18. člena Uredbe 396/2005/ES;
- ne upošteva prepovedi glede predelave ali mešanja proizvodov za namene razredčenja iz 19. člena Uredbe 396/2005/ES;
- daje v promet predelane ali sestavljene proizvode, ki niso v skladu z 20. členom Uredbe 396/2005/ES.
(2) Z globo od 800 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznujeta tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznujejo tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 100 do 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
Poleg tega ima inšpektor možnost, da v okviru hitrega prekrškovnega postopka izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s to uredbo (11. člen uredbe).
Ta predlog bi bilo nujno sprejeti, sploh za našo prihodnost, saj če bomo tudi v manjših količinah uživali te pesticide brez vednosti bo to verjetno zelo slabo vplivalo na naše zdravje ter zdravje naših otrok v prihodnosti. Vlada bi morala odrediti najstrožjo kontrolo pesticidov za vsa živila, ki prihajajo v Slovenijo. Sankcije pa bi morale biti objektivne glede na to kdo je uvoznik oziroma proizvajalec in v skladu s tem koliko prihodka imajo jih oglobiti, tako da bodo uvozniki oziroma pridelovalci vedeli, da se jim ne splača proizvajat ter uvažat takšnih proizvodov in bi s tem upam, da uspešno se odvrnili kot država od takšnih proizvajalcev, ki kljub prepovedi še vedno uvažajo takšno sadje ter zelenjavo. Lahko bi tudi tem proizvajalcem prepovedali uvoz do nadaljnjega v Slovenijo kot tudi EU, če je proizvajalec izven EU. Proizvodi, ki so uvoženi morajo biti preverjeni vsakič, tudi če je proizvajalec bil do zdaj verodostojen.
Kot izhaja iz članka vidimo, da imamo problem glede pesticidov in, da moramo ukrepati. Uprava za varno hrano je nedavno izvajala obsežen nadzor nad ostanki pesticidov v hrani, odvzela je 514 vzorcev živil. Rezultati so razkrili 1,6% neskladnosti pri vzorcih zelenjave in sadja, medtem ko je nadzor ob uvozu pokazal 6% neskladnosti, pri čemer so se citrusi iz Egipta, Turčije in paprike izkazali za najbolj problematične. Lani je bilo preiskanih 716 vzorcev, pri čemer je 15 preseglo dovoljene vrednosti ostankov pesticidov. Po nedavni neskladni pošiljki breskev iz Srbije je bil uveden poostren nadzor pri uvozu svežega sadja in zelenjave, kar je privedlo do zadržanja 18 pošiljk. Kritike glede pomanjkljivega obveščanja javnosti so sprožile zahteve po strožji kontroli dobaviteljev. Pomembnost uvedbe stroge kontrole nad hrano, še posebej v zvezi z ostanki pesticidov, lahko privede do potencialnih zdravstvenih tveganj in nujnosti za zaščito okolja pred onesnaženjem tal, vode in zraka. Skrbna kontrola pesticidov prispeva k zagotavljanju sledljivosti, varnosti živil na trgu ter ohranjanju okolja in biodiverzitete.
Link do članka: n1info.si/novice/slovenija/pesticidi-v-sadju-in-zelenjavi-koliko-spornih-primerov-smo-imeli-v-sloveniji/
Za, ampak izgovor bo, da to ni v skladu...., da EU zakonodaja pravi..., da slovenska zakonodaja pravi ...
Seveda ne omenimo, da se zakonodajo lahko spremeni, ampak je ne želijo.
Velik doprinos k ttem problemom nosijo nosilci blagovnih znamk, ki so jih naši pametni managerji odprodali tujcem, da ne rečem sosedom, ki niso zavezani k normativom kot članice EU. Sosedje še vedno nimajo takih zahtev za trg kot mi, so pa z odkupom naših nekoč slovanskih blagovnih znamk in svojimi kriterji na našem trgu z zmanjšanim tveganjem in odgvornostj.
Poglejte katere blagovne znamke poseduje recimo Podravka, ki je paradni konj Hrvaške. Njihova' poljoprivreda' in pravilni ni enoten z našim, predelava hrane pa z Mompasantovim 'žegnom' precej bolj negotove proizvodnje. No to poem z imeni naših blagovnih znamk roma na polive in mi ki kupujemo Slovensko???, kupujemo neslovensko. Poleg tega kopičimo dobiček ne slovenskim podjetjem ki jih več ni čeravno so imena ostala, pač pa sosedom.
Malce se pozanimajte, šokirani boste.
Težava pri nekaterih izdelkih je, da rezultati pridejo prepozno in je hrana že porabljena.
In tukaj ne pomaga globa, ker prodajalec nima rezultatov.
Jagode, solata, gobe... ne morejo čakati dva tedna v skladišču.
Kvečjemu bi lahko oglobili proizvajalca, ki pa ni nujno registriran v Sloveniji.
Boljša kot bo kontrola manj bo hrane in le ta bo dražja. Sem za zdravo prehrano. Je pa telo sestavljeno, da samo ustvarja odpornost z doprinosom strupov vanj. V kolikor bi pred 100 leti kupili v velikem trgovskem centru košarico (danes normalnega) sadja, bi verjetno v najboljšem primeru imeli le prebavne motnje - v najslabšem pa morda celo smrt. Danes smo odporni na novo hrano, pa čeprav morda tudi čes daljše obdobje na kaj alergični (vzroka pa ne najdemo).
nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/pesticidi-v-zivilih/
www.gov.si/novice/2023-09-18-predstavljene-ugotovitve-nadzora-nad-ostanki-pesticidov-v-zivilih/
www.gov.si/novice/2023-09-06-pojasnila-glede-uradnega-nadzora-nad-ostanki-pesticidov-v-sadju-in-zelenjavi-ob-uvozu/