29. 12. 2023
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V odgovoru na prejeti predlog, ki se nanaša na izplačilo regresa za letni dopust, izpostavljena pa je tudi problematika izplačila denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust, uvodoma pojasnjujemo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno dajati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podajati obvezujočih pravnih mnenj. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (prvi odstavek 159. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1 in 114/23; v nadaljevanju ZDR-1). ZDR-1 v prvem odstavku 161. člena določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. V skladu z določbo 131. člena ZDR-1 se tako pravica delavca do regresa za letni dopust veže na pravico do letnega dopusta. V primeru, da ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta, mu gre tudi pravica do celotnega regresa. Ob tem je treba pojasniti, da se pravica do regresa ne veže na dejansko izrabo letnega dopusta, temveč na pravico do letnega dopusta.
V zvezi z izpostavljeno problematiko izplačila denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust pojasnjujemo, da ZDR-1 v 164. členu prepoveduje sklenitev sporazuma o izplačilu denarnega nadomestila namesto izrabe letnega dopusta. Dopušča pa zakon izjemo, in sicer v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi. V skladu s 164. členom ZDR-1 je namreč dopusten sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, vendar, kot že navedeno, samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.
Vprašanje upravičenosti do denarnega nadomestila je bilo že nekajkrat predmet obravnave s strani Vrhovnega sodišča RS. Dokaj široko razlago v zvezi z zagotavljanjem pravice do nadomestila za neizrabljeni letni dopust pa je sprejelo Sodišče EU.
Glede na okoliščino bolniške odsotnosti z dela, ki je izpostavljena v konkretnem primeru, naj posebej izpostavimo sodbo v združenih zadevah Schultz-Hoff, C-350/06 in C-520/06, z dne 20. 1. 2009, v katerih je Sodišče EU odločilo, da je delavec, ki je bil celotno referenčno obdobje in/ali obdobje za prenos na bolniškem dopustu, v primeru prenehanja delovnega razmerja upravičen do denarnega nadomestila.
Dalje pa sta relevantni tudi odločitvi v zadevah Gülay Bollacke, C-118/13 z dne 12. 6. 2014 in Maschek, C-341/15 z dne 20. 7. 2016, v katerih je Sodišče EU poudarilo, da sta za pravico do denarnega nadomestila določena dva pogoja, in sicer da delovno razmerje preneha in da delavec ni izrabil celotnega letnega dopusta, do katerega je bil upravičen na dan prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je še dodalo, da gre za neposredno pravico, zato niti ni potrebna predhodna prošnja delavca za denarno nadomestilo.
Da člen 7(2) Direktive 2003/88 za nastanek pravice do pravice do denarnega nadomestila ne določa nobenega drugega pogoja kot tega, da je delovno razmerje prenehalo in da delavec ni izrabil celotnega plačanega letnega dopusta, do katerega je bil na dan prenehanja tega delovnega razmerja upravičen (sodbi z dne 6. 11. 2018, Bauer in Willmeroth, C‑569/16 in C‑570/16, EU:C:2018:871, točka 44, ter z dne 25. 6. 2020, Varhoven kasatsionen sad na Republika Bulgaria in Iccrea Banca SpA, C‑762/18 in C‑37/19, EU:C:2020:504, točka 84 in navedena sodna praksa) Sodišče EU poudarja tudi v novejši sodbi C-233/20 z dne 25. 11. 2021, WD proti job‑medium GmbH.