Prepoved neutemeljenega združevanja elektronskih storitev

Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) analizira trge javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev skladno s Priporočilom Evropske komisije o upoštevnih trgih, ki določa upoštevne trge primerne za predhodno (ex-ante) regulacijo, med katerimi pa ni več maloprodajnih trgov. Skladno z določili 157., 147., 148. v kombinaciji s 149. do vključno 154. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22- in 18/23 - ZDU-1O; v nadaljevanju ZEKom-2) lahko agencija določen maloprodajni trg regulira šele, v kolikor se izkaže, da ukrepi povezani z regulacijo vertikalno povezanih veleprodajnih trgov ne zadostujejo, da bi bil maloprodajni trg konkurenčen. In še v tem primeru lahko naloži obveznosti, ki lahko vključujejo tudi prepoved neutemeljenega združevanja storitev, samo določenemu operaterju, za katerega ugotovi, da ima prevladujoč položaj na trgu, nikakor pa ne vsem operaterjem, ki delujejo na trgu.

Z maloprodajnim trgom, na katerem se ponujajo širokopasovne storitve za množični trg, sta vertikalno povezana dva veleprodajna upoštevna trga in sicer trg 1 »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji« in trg 3b »Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg«. Na obeh veleprodajnih trgih ima položaj operaterja s pomembno tržno močjo Telekom Slovenije, kateremu so naložene obveznosti zagotavljanja veleprodajnega dostopa drugim operaterjem.

Zaradi, med drugim tudi postopnega povečevanja učinkovite konkurence na maloprodajnem trgu postopno prihaja do deregulacije povezanih veleprodajni trgov. Tako agencija, na podlagi analiz in rednega kvartalnega spremljanja stanja na trgu, kot tudi Evropska komisija ugotavljata, da so maloprodajni trgi vse bolj konkurenčni, zato se tudi regulacija veleprodajnih trgov postopno umika. Predhodna (ex-ante) je namreč mogoča le do vzpostavitve učinkovite konkurence na trgih, ki so namenjeni končnim uporabnikom. Ob trenutnih razmerah na trgu, bi bilo tako nalaganje kakšnih koli maloprodajnih obveznosti povsem nesorazmerno.

ZEKom-2 v 189. členu v poglavju o pravicah uporabnikov izrecno obravnava tudi paketne storitve, torej pakete, ki združujejo več storitev, pri čemer določa obveznosti, ki jih mora operater v okviru paketnih ponudb spoštovati. Iz tega vidika zakonodaja torej neposredno ne dopušča prepovedi združevanja storitev elektronskih komunikacij. Paketi operaterjem namreč omogočajo diferenciacijo in s tem inovativnost ponudbe storitev na trgu ter so običajno tudi cenejši od posameznih storitev. Poleg tega je paketna ponudba splošna praksa tudi v drugih državah EU. Poleg navedenega agencija tudi ugotavlja, da lahko končni uporabnik pri vseh večjih operaterjih v Sloveniji samostojno izbira storitve in ni obvezan naročiti paketa več storitev, operaterji pa dodatno omogočajo tudi možnost gledanja televizije preko katerega koli širokopasovnega dostopa do interneta, ki ga uporabniku sicer zagotavlja drugi operater, in v nekaterih primerih tudi uporabo fiksne telefonije.

Glede na zgoraj navedeno menimo, da je vzpostavljen ustrezen zakonodajni okvir in ni potrebe za dodatno ukrepanje.