Vračanje socialne pomoči

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) meni, da je treba brezposelne, za delo sposobne, upravičence do denarne socialne pomoči čimprej aktivirati ter vključiti na trg dela z namenom, da lahko sami skrbijo za svoje preživetje in za prihodke na starost. Če brezposelni upravičenec do denarne socialne pomoči namreč sprejme zaposlitev, se vključi v vsa socialna zavarovanja in mu je tako omogočeno uveljavljanje pravic iz naslova socialnih zavarovanj v primeru nastopa socialnega primera (bolezen, poškodba, brezposelnost, materinstvo, invalidnost, starost).

Pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči trenutno urejata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu ZSVarPre) in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu ZUPJS).

V skladu z 2. členom ZSVarPre je denarna socialna pomoč socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.

V skladu s 6. členom ZSVarPre so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.

Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival (t.i. krivdni razlogi), veljavni zakon (28. člen ZSVarPre) določa:

• primeroma, med katerimi so tudi:
  • razlogi, zaradi katerih pristojni organ za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, in sicer če:
    • se sama odjavi iz evidence brezposelnih oseb ali iz evidence oseb, vključenih v program aktivne politike zaposlovanja,
    • odkloni vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja ali krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v ukrep aktivne politike zaposlovanja,
    • odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev ali si pri pogovoru za zaposlitev ne prizadeva za njeno pridobitev,
    • dela ali je zaposlena na črno,
    • ni aktivni iskalec ali iskalka zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom,
    • odkloni podpis zaposlitvenega načrta
  • neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih, ki urejajo trg dela, lahko štela za brezposelno osebo,
• splošno pa določa, da do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba:
  • ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali
  • ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.

Denarna socialna pomoči je torej zadnja v vrsti pomoči, ki se samski osebi oziroma družini zagotovi, če si sama materialne varnosti začasno po merilih ZSVarPre ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Temeljno načelo ZSVarPre je, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov in da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela. Oseba, ki je zmožna za delo, se mora torej čimprej zaposliti, da bo sama skrbela za sebe oziroma svoje družinske člane. Če je na strani delovno sposobnega posameznika podana katera koli od zgoraj navedenih okoliščin, gre za krivdni razlog iz 28. člena ZSVarPre in posameznik do denarne socialne pomoči ni upravičen.

Dodajamo še, da lahko center za socialno delo v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZSVarPre z upravičencem na podlagi opredelitve socialne problematike oziroma stisk in težav ter ocene možnih rešitev sklene dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike (vključitev v psihosocialno rehabilitacijo, zdravljenje itd.), v katerem se določijo aktivnosti in obveznosti upravičenca in prenehanje upravičenosti do denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prenehanja izvrševanja dogovora.

V zvezi z izkoriščanjem socialne zakonodaje ministrstvo odgovarja, da so se možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz okoli 50 različnih uradnih evidenc oziroma 28 upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) tako pri uveljavljanju pravice iz javnih sredstev na podlagi vloge stranke kot pri ugotavljanju obstoja okoliščin, ki so stranki v škodo oziroma v korist Republike Slovenije med upravičenostjo do pravice iz javnih sredstev.

Ministrstvo je sprejelo številne ukrepe, ki zagotavljajo nadzor nad upravičenim prejemanje pravic iz javnih sredstev, kot npr. vzpostavitev avtomatiziranega spremljanja sprememb določenih okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev pravice (smrt osebe, izpis iz evidence brezposelnih oseb itd.).

Ministrstvo opozarja še, da so tudi stranke dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala, lahko CSD v 3 letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice in oseba 3 mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti.

Ugotavlja pa se pomanjkanje predvsem uradnih evidenc oziroma neuradnih evidenc oziroma ne povezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države. Za primere pridobivanja podatkov, ko uradne evidence o podatkih, ki so potrebni za ugotavljanje materialnega položaja posameznika, ne obstajajo oziroma v primeru pridobivanja izkazovanja dohodkov iz tujine, je pridobitev teh podatkov odvisna od izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se kasneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame.

Glede na navedeno ministrstvo ocenjuje, da je sistem socialnih pomoči v skladu z veljavnim ZSVarPre ustrezno urejen kot zadnja varovalna mreža širšega sistema socialne varnosti, ki posamezniku pomaga pri preživetju, ko nastopijo okoliščine, na katere ne more vplivati oziroma ni mogel vplivati. Ministrstvo ocenjuje še, da veljavna zakonodaja ustrezno ureja dolžnost iskanja zaposlitve prejemnikov denarne socialne pomoči in posledice, če stranka te dolžnosti ne izpolnjuje. Veljavna zakonodaja tudi ustrezno določa vračilo denarne socialne pomoči v primeru neupravičenega prejetja le-te (tudi postopek izvršbe).  

Predloga, da naj se osebi, ki ne vrne denarne socialne pomoči, odredi kazen zapora in predloga, da mora posameznik, ki se zaposli, vračati prejeto denarno socialno pomoč ne podpiramo, saj sta v neskladju z ustavnimi vrednotami oziroma pravicami iz 34. člena Ustave (osebno dostojanstvo), 2. člena Ustave (socialna država) ter 2. členom v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave (načelo sorazmernosti).

Glede na navedeno predlog predlagatelja ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo.