4. 12. 2023
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Problematika vožnje v napačno smer z ločenima smernima voziščema je večplastna, in se ji namenja posebna pozornost tako v svetu kot tudi v Sloveniji. V splošnem izstopajo trije vzroki vožnje v napačno smer in sicer vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc in alkohola, dezorientacija voznikov oz. ugotovitev, da ne peljejo v želeni smeri ter objestnost. V manjši meri je lahko kriva tudi nejasna ali poškodovana prometna signalizacija in oprema ceste. Ločiti moramo tudi med dejanskim nepravilnim vključevanjem v promet po napačnem voznem pasu (izvozu) avtoceste / hitre ceste, namerni spremembi smeri vožnje, ki se zgodi po pravilnem začetnem vključevanju ali vzvratni vožnji po avtocesti.
Vožnjo v napačno smer rešujejo države z različnimi pristopi, saj želijo ukrepe v največji možni meri prilagoditi razmeram na svojem cestnem omrežju. Med sodobne sisteme za zaznavanje vozil, ki vozijo v napačni smeri, uvrščamo induktivne zanke, mikrovalovne detektorje in video detekcijo. Nabor inženirskih ukrepov za zmanjšanje voženj v napačno smer predstavljajo vertikalna in horizontalna signalizacija (tudi 3D oznake), ter fizične ovire, kot so robniki v vgrajeni v cestišče, t.i. grablje (oz. ježki) ali ustvarjanje primerno oblikovanih izboklin na vozišču. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo tudi varnostne sisteme v vozilih, ki bodo samodejno zaznali vožnjo v napačno smer (samodejno zaznavanje prometne signalizacije ali preko lokacijskih storitev) in blokirali vozilo, pri tem pa opozorili vse udeležence v prometu o lokaciji ovire.
Slovenske avtoceste in hitre ceste upravlja družba DARS d.d. Na podlagi rezultatov razvojnoraziskovalnih projektov so bili v Sloveniji na vseh uvozno/izvoznih cestah, kjer sta bili smerni vozišči ločeni samo z neprekinjeno črto, vgrajeni robniki, ki preprečujejo prehajanje iz enega smernega vozišča na nasprotno. Pri postavljeni prometni signalizaciji se redno preverja retrorefleksivnost prometnih znakov in talne signalizacije. Prav tako je bilo vloženih veliko sredstev v video-nadzorne sisteme in postavitev induktivnih zank, ki upravljavcu v realnem času pošiljajo informacije o vožnji v napačno smer. S pomočjo spremenljive prometno informativne signalizacije (SPIS) prenaša upravljavec informacije o vožnji v nasprotno smer do vseh udeležencev v prometu.
Iz navedenega izhaja, da DARS kot upravljavec slovenskih avtocest in hitrih cest uporablja vse sodobne načine zaznavanja in preprečevanja vožnje v nasprotno smer, razen opreme za prisilno ustavljanje vozil. Upravljavcu avtocest omogoča namestitev in uporabo prometne opreme za prisilno ustavljanje vozil na javnih cestah šesti odstavek 24. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE).
Sistem za prisilno ustavljanje vozil, vozečih v napačni smeri, ki ga je testno uporabil upravljavec avtocest v sosednji Avstriji (Asfinag), se je v zimskih razmerah (zmrzovanje) pokazal kot nezanesljiv, zato je bil na koncu poskusnega obdobja odstranjen. Take naprave lahko povzročajo težave pri vzdrževanju cest v zimskem obdobju, v primeru hudih prometnih nesreč pa lahko celo preprečujejo dostop intervencijskim vozilom.
Vozniki z vožnjo v nasprotni smeri tvegajo poleg povzročitve prometne nezgode s hudimi posledicami zanje oz. druge udeležence v prometu tudi denarne kazni in kazen zapora po 324. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23). V 30. členu Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 156/21 – UPB in 161/21 – popr.) pa je za vožnjo v nasprotno smer poleg denarne kazni predpisanih 18 kazenskih točk in s tem prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Za zmanjšanje števila voženj v napačno smer na avtocestah in hitrih cestah in s tem nastanka potencialno življenjsko ogrožajočih dogodkov lahko največ naredimo vozniki sami tako, da za volan sedemo v primernem psihofizičnem stanju, smo zbrani med vožnjo in dosledno upoštevamo prometno signalizacijo.