Ukinitev prispevkov za katoliško cerkev
Pozdravljeni. Danes se na vas obračam s predlogom, da bi katoliški cerkvi na Slovenskem ukinili socialne prispevke, ki se izplačujejo iz državne blagajne in davkoplačevalskega denarja. Razumem, da veliko organizacij brez državne finančne pomoči ne bi preživelo, vendar katoliška cerkev ni ena izmed njih. Kratek pogled v zgodovino da odgovore o finančnem stanju rimokatoliške cerkve. Po mojem mnenju (in verjamem, da imam veliko somišljenikov), je Vatikan več kot le sposoben finančno vzdrževati cerkve po vsem svetu ter vse ljudi, ki delujejo v njenem okviru. Zdi se mi nepošteno, da tisti, ki cerkve sploh ne obiskujejo in se ne izpovedujejo po katerikoli veroizpovedi, vsak mesec del plače namenijo organizaciji, ki je med finančno najsposobnejšimi in ima poleg krute zgodovine tudi sedanjost povezano s številnimi aferami, za katere bi navadni smrtniki odsedeli kakšno desetletje in verjetno več nikoli bili del družbe.
Lp.
Dejan Karba je predstavil svoj knjižni prvenec, v katerem piše o ozadju odmevne zgodbe o Francu Rodetu in domnevnih spolnih zlorabah.
Dejan Karba je napisal svojo prvo knjigo. Naslovil jo je Ničvredna.
Nekdanji preiskovalni novinar Dejan Karba, ki je pred dobrim desetletjem objavil odmevno zgodbo o kardinalu Francu Rodetu in domnevnih spolnih zlorabah, je napisal knjigo, ki jo je naslovil Ničvredna.
Kot je pojasnil na predstavitvi svojega knjižnega prvenca v Ljutomeru, je rdeča nit knjige zgodba o kardinalu Francu Rodetu, ki naj bi kot mlad kaplan spolno zlorabljal takrat mladoletno Tanjo Bredo Stelzer, ki se je pozneje preselila v Nemčijo, kjer se je poročila in si ustvarila družino.
Njen prvorojenec Peter Stelzer je leta 2012 od kardinala zahteval test očetovstva z analizo DNK. Test, ki so ga opravili v Nemčiji, ni potrdil navedb o Rodetovem očetovstvu. Karba je ob tem opozoril, da je imelo poročilo skupno osem strani, javnosti pa sta znani samo prva in zadnja stran.
Po objavi te odmevne zgodbe v Delu leta 2012 je Rode priznal prijateljstvo s Tanjo Bredo Stelzer, ne pa tudi razmerja oziroma zlorabe. Sledila je tožba zaradi obrekovanja. S časopisno hišo se je kardinal poravnal, zoper novinarja pa je sčasoma umaknil vse postopke.
Karba, ki v teh dneh predstavlja knjigo o ozadju celotne zgodbe, nam je pojasnil, da razumljivo nima nikakršnih materialnih dokazov, »saj
nisem bil poleg, ko se je mladi kaplan družil s premladim dekletom, da bi napravil, denimo, fotografijo. Premorem pa posnetke pogovorov. Gre za ure in ure pogovorov z žrtvijo in njenimi sorodniki. Gre za težke pogovore, gre za jok, za hlipanje, gre za tresavico,« pravi novinar in pisatelj. Zbrano dokazno gradivo je predložil v postopku, ki ga je zoper njega sprožil Rode. »Tožnik se je kljub temu – ali morda prav zaradi tega? – odločil, da bo tožbo tik pred zastaranjem umaknil,« poudarja Karba.
Z upokojenim kardinalom Karba pred izdajo knjige ni komuniciral. »Z njim nisem govoril že vrsto let. Preden sem leta 2012 objavil članek, sem gospodu kardinalu kakopak poslal na desetine sporočil in pisem, prek katerih sem želel preveriti prav vse. Namesto odgovorov sem od njega oziroma od njegovega tajnika prejemal le grožnje, da me bo
tožil,« pojasnjuje Karba, ki dodaja, da je takrat tudi poudaril, da se lahko umakne, saj mu je šlo za to, da Rode pove resnico Petru in se opraviči Tanji. Kot pravi, je v odgovor prejel zgolj grožnjo. »Dva, tri takšna pisma sem mu poslal takrat. Pa ni zmogel trenutka, da bi se opravičil. Tanja je prej umrla,« razlaga Karba.
Knjiga je del mednarodnega projekta Celovito reševanje nasilnih dejanj, ki sistemsko rešuje nasilje v sistemih, odnosih in družbi.
»Vse nas, ki sedimo tukaj, je (Katoliška) cerkev zaznamovala. V rimokatoliški veri je polno moralnih naukov, zapovedi, kaj se sme in kaj ne, že med študijem teologije pa sem opazoval diskrepanco med resnico in narejeno resnico. Na to knjigo sem skorajda že pozabil, potem pa so začeli tudi naši duhovniki govoriti o stranpoteh v Cerkvi in ta jih je začela 'odstranjevati', zato sem se izpostavil,« je po poročanju Vestnika na predstavitvi knjige dejal Karba, ki je dodal, da je knjigo želel objaviti že zaradi drugih žensk, žrtev spolnih zlorab. »Sploh pa če je Cerkev neki moralni temelj, potem se naj tako tudi obnaša. Naslov Ničvredna se ne nanaša na Tanjo Bredo, ampak na nemoralno Cerkev,« je še dodal.
»Vsaka vera se konča, ko pride v cerkev – kot skupnost vernikov – institucija. Če se Katoliška cerkev v resnici ne bo šla katarze, če ne bo šla v srčiko svojih težav, prave katarze ne bo. Rodetu smo ponudili veliko možnosti, da se tej ženski opraviči, pa tega ni zmogel, tako da mislim, da je katarza še daleč. Resnica je tista, ki mora priti ven.
Sam lahko s knjigo le osveščam ljudi, najbolj bistveno pa je, da se kot posamezniki postavimo po robu 'avtoritetam', ki nas tiščijo dol,« je na predstavitvi opozoril Karba, ki je tudi poudaril, da knjiga govori tudi o tem, kaj duhovna sfera pri ljudeh lahko naredi dobrega.
»Namreč, bolj ko se oddaljujemo od duhovnega, bolj nas zasužnjuje valuta današnjega sveta, to je kapital. In prav to je težava institucij, pri čemer je Cerkev globoko v tem,« je po navedbah Vestnika še dodal Karba.
Za komentar na knjigo Ničvredna smo prosili upokojenega kardinala Franca Rodeta. Njegov odziv še čakamo.
IZVOR VATIKANSKEGA BOGASTVA - Ste vedeli, da je vso bogastvo, ki ga je nabral Vatikan, prišlo iz izplačila odpustkov?
avtor Rafael Diaz
urednik: Julij Cezar Prado
V srednjem veku je katoliška cerkev prodajala odpustke, bilo je plačilo za sedanje in prihodnje grehe, plačano je bilo tudi, da so duše vzeli iz vic, več kot je bilo plačano, duše so hitro prišle iz vic. Vice so srednjeveška doktrina, ki si jo je papež izmislil, da bi prestrašil lahkoverne in vraževerne množice. In tako prodati več odpustkov in tako odstraniti duše iz vic.
Katoliška cerkev je vztrajala "V trenutku, ko so kovanci odmevali, ko so padli na dno svojega sefa, bi duša, za katero je bilo plačano plačilo, pobegnila iz vic in se odpravila v nebesa" (Glej Hagenbach, Zgodovina reformacij 1:96).
To je bil eden od razlogov za nastanek protestantske reforme. Eden od smrtonosnih udarcev za papeštvo je bil pojav protestantske reforme 16. stoletja. Martin Luther je na vrata cerkve gradu Wittenberg Nemčija (1517), vgraviral 95 tez, s čimer je ovrgel laži odpustkov in vic, dogmo papeške nezmotljivosti, saj je katoliška cerkev imela koristi od nevednosti ljudstva.
Prerok pravi: »In žena je bila oblečena v vijolično in škrlatno, okrašena z zlatom, dragocenimi kamni in biseri, v roki pa je imela zlati kelih, poln gnusob in umazanijo njenega prešuštva« (Razodetje 17:4) (Foto: Razkritje).
*Rafael Diaz je pisatelj