Zakon o dedovanju / nujni dediči
Vladi je bilo že velikokrat predlagano, da se spremeni dednopravna zakonodaja v delu, ki se nanaša na nujne dediče in nujne deleže. Ureditev kot jo imamo v Sloveniji je zastarela in preživeta za sodobni čas. Vsak ima pravico svobodno razpolagati s svojim premoženjem in naj se ga pri tem omejuje le na način, da se zagotovi, da so preskrbljeni nujni dediči, ki sami za to dejansko niso sposobni, ne pa, da se v razpolaganje posega s splošno pravico nujnega deleža. Nujni dediči naj ostanejo mladoletni otroci in ostali nujni dediči, ki so trajno nezmožni za delo. Takšno ureditev pozna vsa današnja sodobna Evropa in večji del preostalega sveta, v Sloveniji pa se oklepamo ureditve iz davnega leta 1976, kar je za današnji svet popolnoma preživeto.
Ministrstvo za pravosodje je na vsako pobudo vladi odgovorilo takole: "Glede na navedeno na Ministrstvu za pravosodje menimo, da bo treba o ustreznosti veljavne ureditve instituta nujnega deleža v slovenskem pravnem redu opraviti široko strokovno razpravo in morebitno spremenjeno ureditev vključiti v naslednjo novelo ZD oziroma v nov zakon, ki bo namesto veljavnega ZD urejal dedovanje. Trenutno se priprava sprememb in dopolnitev veljavne ureditve še ni začela."
Ravno sedaj so pri Ministrstvu za pravosodje v teku spremembe in dopolnitve Zakona o dedovanju, predlog spremembe členov zakona pa opisane problematike spet ne upošteva, zato predlagam, da ministrstvo svoje obljube izpolni in v noveli zakona, ki je v pripravi tudi to področje uredi tako, da ukine vsesplošno dedovanje na podlagi nujnih deležev, ki že davno ne sodi več v sedanji čas.