Zakon o dedovanju / nujni dediči
Vladi je bilo že velikokrat predlagano, da se spremeni dednopravna zakonodaja v delu, ki se nanaša na nujne dediče in nujne deleže. Ureditev kot jo imamo v Sloveniji je zastarela in preživeta za sodobni čas. Vsak ima pravico svobodno razpolagati s svojim premoženjem in naj se ga pri tem omejuje le na način, da se zagotovi, da so preskrbljeni nujni dediči, ki sami za to dejansko niso sposobni, ne pa, da se v razpolaganje posega s splošno pravico nujnega deleža. Nujni dediči naj ostanejo mladoletni otroci in ostali nujni dediči, ki so trajno nezmožni za delo. Takšno ureditev pozna vsa današnja sodobna Evropa in večji del preostalega sveta, v Sloveniji pa se oklepamo ureditve iz davnega leta 1976, kar je za današnji svet popolnoma preživeto.
Ministrstvo za pravosodje je na vsako pobudo vladi odgovorilo takole: "Glede na navedeno na Ministrstvu za pravosodje menimo, da bo treba o ustreznosti veljavne ureditve instituta nujnega deleža v slovenskem pravnem redu opraviti široko strokovno razpravo in morebitno spremenjeno ureditev vključiti v naslednjo novelo ZD oziroma v nov zakon, ki bo namesto veljavnega ZD urejal dedovanje. Trenutno se priprava sprememb in dopolnitev veljavne ureditve še ni začela."
Ravno sedaj so pri Ministrstvu za pravosodje v teku spremembe in dopolnitve Zakona o dedovanju, predlog spremembe členov zakona pa opisane problematike spet ne upošteva, zato predlagam, da ministrstvo svoje obljube izpolni in v noveli zakona, ki je v pripravi tudi to področje uredi tako, da ukine vsesplošno dedovanje na podlagi nujnih deležev, ki že davno ne sodi več v sedanji čas.
predlagam.vladi.si/predlog/17204
www.zurnal24.si/slovenija/obeta-se-velika-sprememba-na-podrocju-dedovanja-nastradali-bodo-sorojenci-416241
Moderator, zakaj 52 glasov, ponekod pa 29 ali manj. Kaj se greste?
Pa saj lahko lastnik uredi to kdo bo dedoval za časa življenja. In lahko da komur želi in tu ni nobenih nujnih deležev. Nujni deleži so v primeru, da oporoke ni, je pa imetje, ki se mora dedovati.
Se pa strinjam, da si nekdo, ki za starše ni skrbel, ker se je npr. odselil na drug kontinent ali so bili skregani in v nobenem kontaktu, ne zasluži nujnega deleža. Le zakaj bi si ga?
Ne poznate zakonodaje. Ne moreš urediti kakor hočeš, ker so nujni dediči in njihovi deleži po sedanjem zastarelem zakonu določeni v vsakem primeru, tudi v primeru, če narediš oporoko. In gre jim 1/2 tistega kar bi jim šlo po zakonu, pa če zapustnik to hoče ali pa ne. Zato je to nepošteno in pisano na kožo tistim, ki jih za časa življenja ni nikjer blizu, ko pa umreš pa kot jastrebi priletijo po svoj nujni delež in uničujejo življenje tistim s katerimi si si ti ustvarjal skupno življenje in premoženje in želiš, da jim tudi tvoj del ostane po tvoji smrti, ne pa da potem izplačujejo ali pa nepremičnino delijo s "tujci", ki so pač nujni dediči.
Da se izognemo zahtevkom nujnih deležev, je "dedovanje" potrebno urediti kot izročilo pogodbo v kateri je pogoj preživljanja do smrti (pogodba o preužitku), kar pa je seveda najbolj logično iz strani tistega, ki podarja - da se zavaruje, da ga obdarovanec ne bo vrgel iz "lastne" hiše.
Nujni dediči po veljavni zakonodaji ne dedujejo le če so nevredni dedovanja ¸npr. da so opustili potrebno pomoč zapustniku ob okoliščini, da je bil zapustnik življenjsko ogrožen, če ne bi dobil te pomoči. Da. Če pa so se preselili na drug kontinent in niso obiskali zapustnika več let in je ta potreboval pomoč potem pa so nevredni in odpade nujni delež.
Ja ne ni res. Dediče lahko razdediniš in ne dobijo niti nujnega deleža.
Obstaja razdedinjenje, torej, napišeš oporoko in posebej zraven zakaj ne želiš, da nujni dediči dedujejo.
Zakonodajalec z določitvijo preširokega kroga nujnih dedičev, določitvijo fiksnega deleža, zlasti pa s tem, da pravice do nujnega deleža ne veže na eksistenčno ogroženost (25. in 26. člen ZD) prekomerno posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine in svobodo do oporočnega in pogodbenega razpolaganja zapustnika. Volja zapustnika se mora upoštevati v celoti.
Ugibam, da ste dedič?
Umrli je umrli in nobena truga nima prikolice... ta predlog je za dediče, ki hočejo izriniti sodediče in ne za to, ker "umrli hoče prosto razpolagati s premoženjem".
Voljo zapustnika je potrebno spoštovati.
Umrli je imel dovolj mehanizmov, da bi uredil stvari preden je umrl Manipulacije s strani potencialnih dedičev pa so pogoste in marsikatero stanovanje je prepisano pred smrtjo, marsikateri transakcijski račun izpraznjen.
Kako se dedič sploh lahko čuti oškodovanega, če ne dobi več kot je zakonski delež? Kaj bi bilo, če bi imel starša, ki ne bi imel nič za zapustiti? Bi se potem pritožil državi, da nič ni dobil?
Tudi če se prepiše stanovanje/hiše pred smrtjo, lahko še vedno drugi zahteva nujni delež. In to je pač sramota. Vsak se bi sam moral imeti pravico odločiti, komu bo dal svoje imetje. In če ga nekomu ne želi dati, bi mu to morali omogočiti.
In to je omogočeno tako, da obstaja razdedinjenje, ki se ga naredi pred smrtjo.
In kaj je narobe, če se odrine sodediče. Skrbiš za starejšo osebo, ji pomagaš, voziš k zdravniku, trgovino... Na koncu pa od nje deduje tudi nekdo, ki jo že več 10 let ni videl. Vsak bi moral svoje premoženje dati tistemu, kateremu sam želi. Ne pa da potem dedujejo nekdo samo zato, ker je v sorodu, čeprav že več 10 let nista spregovorila besede.
Ne deduje, ker je nevreden dedovanja, če je zapustnik potreboval pomoč in jo je dedič opustil, da pa 10 let ni obiskal je pa moralno vprašanje sploh če zahteva nujni delež. Glasoval sem ZA.
Spet ne veš o čem pišeš. Primer, kjer nekdo po smrti ni upravičen dodedovanja je samo v ekstremnih primerih in sem to, da se nekdo ni 10 let prikazal pri pokojniku, ki je potreboval pomoč, ne šteje. Dvojne osebne izkušnje, ko so se podgane spomnile na ljudi šele po smrti, prej jih pa tudi po 30 let ni bilo blizu. Hujša kršitev proti zaporniku je nasilje, fizično, psihično ali pa če je nekdo dokazano (torej obsodba) velik kriminalec. To je edini način, da se lahko človeka razdedini po smrti. Če nekdo ne želi, da nekdo deduje je pa potrebno spisati oporoko IN dodatno razdediniti to točno določeno osebo.
Ne - ta predlog je za bodočega zapustnika, da svoje premoženje dá, komur hoče. Lahko da nekdo skrbi zanj, po njegovi smrti pa si nagrado za to delo uzurpirajo nujni dediči.
Ta predlog je za tiste dediče, ki so umrlemu blizu in on zaradi zakona ne more poskrbeti, da bi jim po njegovi smrti ostalo premoženje, ki so ga skupaj ustvarjali. Ker pod krinko nujnih dedičev pridejo do dela tega premoženja tudi tisti, ki jih ni bilo niti blizu umrlemu. Če bi bili, bi že on sam za njih poskrbel.
Ane Državljanka, ugibam, da ste nujni dedič in že nestrpno čakate na kakšen svoj nujni delež, ki ga boste vzela nekomu kateremu ga hoče zapustiti umrli? Saj ste sposobna za delo? Ustvarite si sama!
Pri meni so vsa dedovanja že mimo. Z nesrečno sorojenko, ki me je poskušala s takimi in drugačnimi igricami izriniti. Pa starša ni uspela toliko zmanipulirati, mi je pa potem na sodišču dolgo nagajala. Pred njenimi igricami me je ščitil nazorno napisan zakon. In pač kljub vsem obtožbam, ni uspela dokazati, da "sem nevredna dedovanja" in "da je ona ful skrbela za starša". Če bi karkoli od njenih navedb bilo res, je imel starš pred smrtjo dovolj orodij, da bi ona dobila več ali vse. Razdedinjenje tudi že sedaj obstaja kot opcija.
Zame je torej vsega konec, ampak res ne privoščim, da bi zakon olajšal tovrstne manipulacije pohlepnim dedičem, ki si kar vse lastijo.