11. 12. 2023
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Republika Slovenija izvaja več projektov na področju modernizacije železniške infrastrukture, kar bo omogočilo delno preusmeritev prometa na železnico. Tako poskuša vsaj nekoliko razbremeniti cestno infrastrukturo v smislu večje količine prevozov tovora po železnici. Modernizacija železniške infrastrukture se izvaja v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Vendar pa tranzitnega prometa tovornih vozil ni možno posebej omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu. Iz teh predpisov namreč izhaja, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Republika Slovenija lahko na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov s tretjimi državami, ki niso članice EU, le deloma omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki s sedežem v omenjenih državah, in sicer preko dogovorjene kvote dovolilnic.
V zadnjih letih je obstoječe avtocestno omrežje postalo izredno obremenjeno, posledično zato prihaja predvsem v času jutranjih in popoldanskih prometnih konic ter v obdobju glavne turistične sezone do nastanka večjih prometnih zastojev. Dejstvo je, da je Slovenija zaradi svoje geografske lege, kjer se križata baltsko-jadranski in sredozemski cestni koridor, obremenjena s prometom, tako osebnim kot tudi tovornim. Pri tem so prometne razmere precej povezane tudi z razmerami v sosednjih državah. Gre namreč za zelo tranzitno prometno smer, kar pride še posebej do izraza v času poletne turistične sezone.
V splošnem velja, da je rast prometa odraz predvsem splošne gospodarske rasti. Zato je do približno 2% letna rast prometa na najbolj obremenjenih cestnih odsekih nekaj pričakovanega. Dodaten zagon za naraščanje prometnih tokov pa je imel tudi vstop Hrvaške v schengensko območje, dodamo pa lahko tudi nekaj drugih dejavnikov – npr. povečanje pretovora v Luki Koper in rast cen nepremičnin v urbanih območjih.
Ministrstvo za infrastrukturo skupaj z obema upravljavcema državnih cest usmerja precejšnje napore v čimbolj učinkovito obvladovanje prometnih tokov, zagotavljanje ustrezne pretočnosti in odpravo ozkih grl na infrastrukturi. Izvajajo se nenehna investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo obstoječega prometnega omrežja. Ker je izgradnja nove oziroma dodatne infrastrukture praviloma dolgotrajen in kompleksen proces, se v okviru obstoječega cestnega omrežja veliko pozornosti namenja učinkovitemu upravljanju in vodenju prometa, ki pride še posebej do izraza v primerih preseganja prometnih kapacitet (zlasti v prometnih konicah), ter izvajanju ukrepov za optimizacijo posameznih prometnih ureditev.
Pomembno področje je tudi digitalizacija, ki se pospešeno uporablja na področju prometnega upravljanja. Na ta način se lahko razpoložljive infrastrukturne kapacitete izkorišča bolj optimalno in tako uporabnikom cestnega omrežja zagotavlja ustrezen nivo storitev. Nacionalni center upravljanja prometa (NCUP) s tem namenom aktivno sodeluje tudi s sosednjimi upravljavci avtocestnih omrežij, kar v praksi pomeni, da se posamezne ukrepe oziroma omejitve prometa izvaja v tesnem sodelovanju s sosednjimi državami. Navedeno usklajevanje se še bolj intenzivno izvaja v primeru nastanka izrednih dogodkov.
Na osnovi direktive EU je predvidena tudi vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na emisije CO2, ki ga bo potrebno vzpostaviti v letu 2024. Z letom 2026 bo za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg, obvezno tudi zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške onesnaževanja zraka in obremenitev s hrupom. Z navedenim se bo pri plačilu cestnine v večji meri upoštevalo okoljski vidik.